-
spin -i m trn
-
spina f
1. trn
2. bodica
3.
spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja
4. pren. trn, muka:
ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
essere, stare sulle spine pren. biti na trnih
5. pog. zbodljaj
6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)
7.
spina bifida med. nezarasla hrbtenica
spina dorsale anat. hrbtenica
spina ventosa med. tuberkuloza prsnice
8. elektr. vtikač
9. metal. mašilni drog
10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
birra alla spina točeno pivo
11. gradb.
muro di spina glavni nosilni zid
12. navt. palubni obroč
PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna
-
spīna -ae, f (gl. pinna2)
1. rastlinska bodica, bodec, trn, v pl. bodice, trnje: Lucr., Sen. rh., Col., Plin. idr., spinis surgit paliurus acutis V., consertum tegumen spinis V., spinis conserto tegmine nullis O., tegumen omnibus sagum … spina consertum T., terra tuum spinis obducat … sepulchrum Pr., spinis coronatus Eccl. s trnjevim vencem, s trnjevo krono; sinekdoha
a) trnov grm: spina creat rosas O.
b) trnata rastlina: spina alba Plin., Col. beli trn, spina Arabica Plin. akacija (starejše nérod), spina fullonia Plin. gl. fullōnius; o belušu: Col., in totum spina est asparagus Plin., in aequorea quae crevit spina Ravenna Mart.
2. occ.
a) živalska bodica, starejše bodec, bodelj: aliae animantes spinis hirsutae Ci. (o ježih in ježevcih), hystrices spinā contectae Plin.
b) (ribja) kost, koščica, sŕt, ost: Mel., Plin. idr., humus spinis cooperta piscium Ci. fr. ap. Q., spinā nocuus O., spinae medio in pisce O.
c) hrbtenica: Varr. idr., duplex agitur per lumbos spina V., spinae curvamen O., caput spina excipit Cels., carnosa inanitas adnexae spinae Plin.; s celim izrazom: dorsi spina Aug., spina quae est in dorso Gell., medulla spinae Aug. hrbtni mozeg, hrbtenjača; pesn. spina = hrbet: spina viret O.
d) sacra spina „sveta“ ali križna kost, križnica: Suet. ap. Fr., Hier., Isid.
e) trnu podoben α) zobotrebec, zobni trebek: argentea Petr. β) prečni zid v dirkališčih, okrog katerega so morali dirjati dirkači: Cass.
3. metaf.
a) bridkost, moreča skrb, zaskrbljenost, želja, poželenje, slast, strast: spinas animo evellere H., quid te exempta levat spinis de pluribus una? H.
b) spinae tankoumnost, bistroumnost, ostroumje, ostroumnost, ostroumno dlakocepstvo: nec disserendi spinas probavit Ci., Peripatetici spinas partiendi et definiendi praetermittunt Ci. tankoumne (dlakocepske) (raz)delitve in razlage, vellere spinas Ci. = dlakocepiti.
-
Spindel, die, (-, -n) Technik, Agronomie und Gartenbau vreteno; beim Schraubstock: vijak; Technik Textilwesen trn; Biologie preslica
-
spine [spáin] samostalnik
medicina, zoologija hrbtenica; gorski hrbet; hrbet knjige
zoologija, botanika bodica, trn, drevesna igla (smreke itd.)
figurativno pogum, energija
-
spino1 m
1. trnov grm
2. nareč. trn
3. bot.
spino d'asino (eringio) možina, kodrasti osat, plešec (Eryngium)
spino bianco (biancospino) glogovka (Crataegus oxyacantha)
spino cervino čistilna krhlika, kozja črešnja (Rhamnus cathartica)
spino di Giuda trnovec (Gledischia triacantha)
spino nero črni trn (Prunus spinosa)
spino santo (spinacristi) pušpanov trn (Lycium europaeum)
-
spur1 [spə:] samostalnik
ostroga (jezdeca, petelina)
botanika bodica, trn
figurativno spodbuda; ladijski kljun; naprava za plezanje po (drevesnem) deblu
arhitektura podpornik, opornik; zunanje mestne utrdbe; vrh, ki štrli iz gorske verige; gorski obronek; razrast, razvejenost
spur line stranska proga
to act on the spur of the moment ravnati brez premišljanja, impulzivno, spontano
he needs the spur figurativno njega je treba spodbujati
to need the spur potrebovati ostroge (spodbude); biti počasen, medel, neodločen
to put (to set) spurs to the horse spodbosti konja z ostrogo; figurativno spodbujati
to win one's spurs zgodovina postati vitez, figurativno odlikovati se, postati slaven, pridobiti si čast in slavo
-
Stachel, der, (-s, -n) bodica (tudi Pflanzenkunde, Tierkunde); (Dorn) Pflanzenkunde, Anatomie trn; Tierkunde bei Insekten: želo; Musik bei Instrumenten: noga; figurativ želo, ost; den Stachel nehmen einer Sache: vzeti ost (čemu); gegen den Stachel löcken upirati se
-
stērpo m suha veja; trn; korenika (podrtega drevesa)
-
sticker [stíkə] samostalnik
lepilec (plakatov); klavec (prašičev)
ameriško nalepka; vztrajen človek
pogovorno obiskovalec, ki se dolgo zadrži na obisku
ameriško, pogovorno repinec, trn
bill sticker plakatêr
pig-sticker dolg in koničast nož
-
Stift1, der, (-/e/s, -e)
1. zatič; čepek, čep; in der Glaserei: žebljiček, zatik; (Abtaststift) igla; in Uhren: trn; bei Drehmaschinen: zobec; Biologie nastavek; bei Zähnen: sidro
2. (Bleistift) svinčnik, barvnik
3. risalni žebljiček
4. vajenček
-
ţeápă ţépi f
1. kol, drog, prekla
2. bodica
3. trn
-
thorn [ɵɔ:n]
1. samostalnik
trn, bodica (tudi figurativno)
white thorn glog
to be (to sit) on thorns figurativno biti na trnih (na žerjavici)
it is a thorn in my flesh (foot, side) to mi je trn v mesu (v peti)
no rose without a thorn ni rože brez trna
2. prehodni glagol
zbosti s trnom; oviti, obdati s trni
figurativno jeziti, mučiti
-
колючка f bodica, trn
-
шип m
1. trn, bodica; ozobec (na podkvi);
2. sikanje
-
шип -а́ ч., bodíca -e ž., tŕn -a m.
-
asarero moški spol črni trn, trnuljca
-
aubépine [obepin] féminin, botanique glog, beli trn
-
biancospino m (pl. -ni) bot. glog, beli trn (Crataegus oxyacantha)
-
Blattdorn, der, Pflanzenkunde listni trn