Franja

gut¹ [gʌt] samostalnik
anatomija črevo
množina drobovje
množina trebuh; ožina; zavoj reke na veslaški progi (Oxford, Cambridge); struna; svilena struna
sleng, množina vztrajnost; odločnost; hrabrost, predrznost; učinkovitost; bistvo, vsebina

large gut debelo črevo
little (ali small) gut tenko črevo
fat guts debeluh, trebušnež
more guts than brain več sreče kot pameti
to have no guts biti prazen, brez vsebine, brez vrednosti

īle -is, n: Serv. ali īleum -eī, n: Cat. (pri katerem bero drugi gen. ilis v pomenu spolovila) ali īlium -iī, n: Marc. (najbrž sor. z gr. ἴλια žensko spolovilo, sor. z gr. ἰξύς lakotnica) lakotnica: dat. sg. ilio v besedni igri z Ilio (Īlion -iī): Poeta ap. Serv. Ker ima vsak človek in vsaka večja žival dve lakotnici, se je beseda večinoma rabila v pl. īlia -ium (= -ōrum od subst. īlium), n

1. lakotnici, lakotnice, trebuh ali del trebuha od spodnjih reber do spolovila (do bokov): Cels., Ap., Cael., imaque longo ilia singultu tendere V. ali longis singultibus ilia pulsare V. ali ilia ducere H. ali ilia trahere Plin. (globoko dihajoč) sopihati, rumpantur ut ilia Codro V. da naj mu trebuh poči, equis … ilia suffodere L., substricta gerens … ilia Ladon O., risu dissolvere ilia sua Petr. razsmejati se, vitia ilium Plin.; pl. v edninskem pomenu: in ima ilia gladium demittere O.

2. pesn.
a) čreva, drobovje, trebuh, želodec: dura messorum ilia (ker prenesejo česen) H.; o živalih: Iuv., Mart., ingustata ilia rhombi (kot slaščica) H., rostro trahit ilia vultur O.
b) metaf. trebuh kake posode: Iuvenc.

īnfernus 3, adv. -ē (iz īnferus, kakor externus, supernus)

1. spodnji: pesn.: hic sese infernis e partibus erigit hydra Ci., amnis fluens in stagna inferna L., mare inf. Lucan. Tirensko morje; subst. īnferna -ōrum, n spodnji deli telesa, trebuh: purgat (helleborum nigrum) per inferna Plin.

2. occ. podzemeljski: inferno de gurgite suspicere O.; od tod podzemeljski = k podzemlju (spodnjemu svetu) sodeč: tenebrae H. peklenska tema, valles, sedes O., rex, tyrannus (= Pluton) O., Iuno V. podzemeljska kraljica (Prozerpina), palus O. reka Stiks, dii L., numina T., reges Iuv., Diana (= Hekata) Val. Fl., canes H., inferno potiri regno Col., undae Val. Fl., aspectus T. peklenski, strašen, arae, parens Sil., pallor Ap., rota Pr. (Iksionovo), ratis Pr. (Haronov čoln); subst.
a) īnfernus -ī, m podzemlje, spodnji svet: Vulg., Ambr.
b) īnfernī -ōrum, m prebivalci podzemlja, podzemljani, spodnji svet: apud infernos Pr.
c) īnferna -ōrum (sc. loca) n podzemlje, spodnji svet (naspr. caelestia): eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra T., inferna tetigit Sen. tr.; pri Eccl. = pekel (naspr. caelum): Vulg., Lact.

infundibulo m

1. arheol. lijak, lijakasta posoda

2. trebuh (oljenke)

inguen -inis, nav. pl. inguina -um n

1. sprednji del telesa ob kolkih, lakotnica, dimlje, osram-je: O., Cels., inguen (inguina) hastā percutere V.

2. sinekdoha
a) spodnji del telesa, trebuh: Stat., Val. Fl., (tunicam) inguen ad obscenum usque subducere H.
b) sram = spolovilo, spodnji ud = spolni ud: H., L., Suet., deus, qui fures inguine terret O. = Priapus, nihil ab inguine tutum Iuv. pohota.

3. occ. oteklina dimeljskih žlez, pavke: Cels., ut tu in hoc ulcere tamquam inguen exsisteres Ci.

4. metaf. bot. pri rastlinah mesto, kjer se veja drži debla: Plin.

kȕlja ž, mn. kȕlje kȗlja iron. trebuh, vamp: niže želuca stoji trbuh, kojemu se prostije kaže i drob ili, pogrdno, kulje

kyte [káit] samostalnik
škotsko, narečno trebuh

lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh

lanterne sourde (svetilka) slepica
lanterne vénitienne lampijonček
à la lanterne! obesite ga!
lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti

pancho moški spol trebuh, vamp

pancia f (pl. -ce)

1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha

2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame

pântece n trebuh

panza ženski spol trebuh, vamp; prežvekovalnik

tumbarse panza arriba na hrbet se zlekniti

paunch [pɔ:nč]

1. samostalnik
trebuh, vamp
zoologija prežvekovalnik
navtika odbojna, varovalna rogoznica

2. prehodni glagol
razparati trebuh, odstraniti čreva, očistiti

pod² [pɔd] samostalnik
botanika strok, luščina
zoologija sviloprejkin zapredek, varnostni ovoj, vreča pižmarjev; mreža za lov na jegulje
sleng vamp, trebuh

sleng in pod noseča

prae-cordia -iōrum, n (prae in cor)

1. prečna opna, ki loči v trebušni duplini srce in pljuča od drobja, (trebušna) prepona, trebušna mrena, branica, mrena ob srcu, sicer imenovana diaphragma: Plin., Plato cupiditatem subter praecordia locavit Ci.

2. sinekdoha
a) prsna votlina, prsi: coit in praecordia sanguis V., spiritus remanet in praecordiis L., dura in terra ponunt praecordia O. trde prsi (napeto, trdo kožo), multus ore toto rubor exaestuante ex imis praecordiis sanguine Sen. ph., quod a praecordiis uterum (trebušna votlina) diducit Cels.
b) trebušna votlina, želodec, trebuh, trebušje, drob, drob(ov)je, čreva: anulus in praecordiis piscis inventus Ci., fisso transit praecordia ligno V., leni praecordia mulso prolueris H., praecordia vocamus uno nomine exta in homine Plin.
c) = gr. τὰ ὑποχόνδρια zgornji del trebuha, žlička, nadtrebušje pod rebri: Cels.

3. meton.
a) (kot gr. φρένες) prsi, srce (kot središče občutkov in želja): si preces ferrea praecordia tangunt O., redit in praecordia virtus V., aperit praecordia Liber H.
b) duh, mišljenje: stolidae praecordia mentis O.

Opomba: Sg. praecordium -iī, n: Isid.

púpa ž
1. popek: odrezati -u
2. otr. trebuh
3. raste joj pupa noseča je

Ranzen, der, (-s, -) (Schulranzen) šolska torba z naramnicami; oprtnik; figurativ trebuh, vamp; sich den Ranzen [vollschlagen] voll schlagen nažreti se; jemandem den Ranzen vollhauen/voll hauen pretepsti (koga)

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci

Schmerbauch, der, trebušček, trebuh

stomach¹ [stʌ́mək] samostalnik
želodec; trebuh
figurativno apetit, tek, poželenje po jedi
figurativno želja, nagnjenje (for k, za)
razpoloženje
zastarelo hrabrost, pogum, srčnost

on an empty stomach na tešče
high stomach, proud stomach figurativno ošabnost, nadutost, domišljavost
my stomach rises slabo mi postaja, vzdiguje se mi
to give a stomach dati ali napraviti tek (apetit)
that goes against my stomach to se mi upira (studi, gabi)
to have no stomach for ne imeti poguma (želje, teka)
I had no stomach for my dinner večerja mi ni dišala
it lies heavy on my stomach težko mi leži na želodcu
to stay one's stomach (začasno) si utešiti lakoto
to stick in one's stomach figurativno, pogovorno čutiti odpor (stud, gnus) (do)
to turn s.o.'s stomach želodec komu obračati, povzročiti komu stud (gnus)