-
roden Waldland: krčiti, izkrčiti, trebiti; Obstgarten, Wald: izsekati (sestoj); Boden: trebiti; Kartoffeln: kopati, izkopati, Rüben: ruvati, izruvati
-
rozar [z/c] oplaziti, rahlo se dotakniti; opraskati; o-drgniti; obrabiti, oguliti; krčiti (gozd), trebiti; čistiti; popasti (travo)
rozar por los cincuenta biti blizu 50 let
rozarse spotakniti se; oguliti se, zdrgniti se; jecljati; zaupen postati, občevati s kom
rozarse los codos oguliti komolce
rozarse (con) drgniti se ob, zadeti ob, trčiti ob; podoben biti, nanašati se na
rozarse en las palabras sporeči se
-
rúžiti -im
1. ljuštiti: ružiti orehe
2. ćistiti, trijebiti, trebiti: ružiti fižol, grah
3. kruniti: ružiti koruzo
-
sariō (boljše kot sarriō) -īre -īvī in -uī -ītum (prim. skr. sr̥nī́- srp, sr̥nyas srpast, sr̥ṇī́ḥ kavelj za priganjanje slonov; prim. lat. sarculum in iz razširjenega kor. glag. sarp(i)ō -ere) okopa(va)ti zemljo, setev s kopuljo (kopačo, motiko), (o)trebiti plevela, (o)pleti: frumenta bis CA., segetes VARR., COL., fabam PLIN., locum rastris ligneis PLIN., saxum MART.; abs.: non semper occant prius quam sariunt rustici PL.; impers.: saritur diebus XX PLIN.
-
sarpiō in sarpō -ere, sarpsī, sarptum (prim. gr. ἅρπη (iz *sr̥p-) srp, ἁραπάζω ropati, pleniti, jemati, ἁρπαγή plenjenje, ropanje, grabež, sl. srp, let. sirpe srp, stvnem. sarf = nem. scharf, lat. sarmen, sarmentum (iz *sarp-men, *sarp-mentum), sarīre) (o)trebiti, obrezati (obrezovati, obrezavati), prirezati (prirezovati, prirezavati), (o)klestiti: P. F., PRISC., CHAR., [sar]puntur vineae, id est putantur, ut in XII: „Quandoque sarpta, donec dempta erunt“ TAB. XII AP. FEST., [sarpta vinea, putata, i]d est pura [facta ...] FEST., [... sarpere enim a]ntiqui pro pur[gare ponebant ...] FEST.
-
scattivare v. tr. (pres. scattivo) toskansko trebiti (sadje, zelenjavo)
scattivare una stoffa zakrpati blago
-
sradicare v. tr. (pres. sradico)
1. izkoreniniti; izruvati
2. pren. izkoreniniti; trebiti, iztrebljati
-
sterminare v. tr. (pres. stērmino) trebiti, iztrebljati; pokončati; uničiti, uničevati
-
tergeō -ēre (starejše tergō -ere), tersī, tersum (prim. gr. στεργίς, στλεγγίς str(u)galo)
1. (o)brisati, (p)obrisati, otreti (otirati), (o)drgniti, (o)sušiti, (p)osušiti, (o)čediti, (o)snažiti, (o)trebiti: qui tergunt Ci., mensam tersēre mentae O., de nitidis tergit amoma comis O., manu lacrimantia lumina tersit O., oculos pedibus tergeant Plin., tergere nares Q., Amm., fossas tergeri Ca.; occ. (o)brisati, (p)obrisati, svetliti, (p)osvetliti, (z)leščiti, (z)loščiti: vasa aspera Iuv., arma L., pars clipeos et spicula tergent V.; pesn.: (sc. pavone) tergēre palatum H. „grlo brisati s pavom“ = „grlu ustrezati s pavom“ = jesti pava, nubila Sil., unde aurēs terget sonus Lucr. udarja na uho, se sliši.
2. metaf.: scelus Sen. tr. poravnati, biti kaznovan, plačati za … , librum Mart. popraviti. — Od tod adj. pt. pf. tersus 3 „obrisan“; od tod
1. čeden, snažen, čist, očiščen: Hier., Fest. idr., mulier Pl., plantae O. — Soobl. tertus 3: alii sunt circumtonsi et terti Varr. ap. Non.
2. metaf. uglajen, olikan, izlikan, ličen, prijeten, prikupen, brezhiben, brez napake: leges opus tersum Plin. iun., tersus atque elegans auctor Q., iudicium Q., tersior est Horatius Q., vir in iudicio terssisime Stat.
-
trijèbiti trȉjebīm (ijek.), trébiti trêbīm (ek.)
I.
1. trebiti: trijebiti drvo od gusjenica
2. luščiti: trijebiti grah, pasulj, grašak
3. lupiti: trijebiti jabuku, krompir, krumpir
4. treti: trijebiti orahe
5. obirati: trijebiti koga od vašiju, od ušiju
6. iztrebljati, uničevati: jastrebi po polju prepelice trijebe
II. trijebiti se trebiti se, obirati se, čistiti se
-
ustrebljívati -trèbljujēm (ijek., ek.) trebiti
-
разрежать, разредить razredčevati, (raz) redčiti, (pre)trebiti (gozd)
-
счищать, счистить očiščevati, očistiti; (o)brisati, izradirati; (o)trebiti;
с. снег odmeta(va)ti sneg;
с. шелуху (o)luščiti
-
bȕhati se -ām se trebiti si bolhe
-
ljȕskati -ām
I. trebiti luske
II. ljuskati se postajati luskav, lupinast
-
ljúštiti ljȗštīm
I.
1. lupiti, majiti: ljuštiti jabuku
2. luščiti: ljuštiti pasulj
3. trebiti si: soko rosno perje ljušti
4. ličkati: ljuštiti kukuruz
5. ekspr. veliko jesti, piti: ljuštiti proju; ovaj ljušti samo rakiju
6. kartati (se)
7. tolči, tepsti
II. ljuštiti se
1. lupiti se, majiti se
2. luščiti se: gvožđe se pri kovanju ljušti
3. goliti se
-
louse2 [lauz] prehodni glagol
trebiti uši
ameriško, sleng to louse up zasvinjati
-
re-pūrgō -āre -āvī -ātum (re in purgāre)
1. zopet (znova, ponovno) (o)čistiti, zopet (znova, ponovno) izčistiti (izčiščevati), zopet (znova, ponovno) (o)snažiti, zopet (znova, ponovno) (o)čediti, zopet (znova, ponovno) (o)trebiti, zopet (znova, ponovno) (o)pleti: agrum Sen. ph. ali iter L., alveum Tiberis Suet., hortum Cu. pleti, vulnera Plin., aurum venis Fl.; metaf.: caelum O., serenitas caeli in sincerissimum nitorem repurgata Sen. ph., recisa ac repurgata in unum librum coartare Plin. iun.
2. meton. čisteč (s čiščenjem) odstraniti (odstranjevati, odstranjati), izločiti (izločati, izločevati), odpraviti (odpravljati), otrebiti (otrebljati), iztrebiti (iztrebljati): quicquid in Aenea fuerat mortale, pepurgat O., repurgare interanea Plin.
-
stipare1 v. tr. (pres. stipo) gozd. trebiti gozd
-
stub [stʌb]
1. samostalnik
štor, panj, klada; okrnek, (zobna) škrbina; čik, ogorek (cigarete), ostanek, konček (svinčnika itd.); pila s topim koncem; star klin, žebelj iz konjske podkve
ameriško kupon, talon (čekovne knjižice), kontrolni odrezek
ameriško, pogovorno čokata oseba, neotesanec, "štor"
ameriško kratka stranska železniška proga
2. prehodni glagol
krčiti ali trebiti štore (večinoma up)
izkopati korenine; ugasiti cigareto; (z nogo) udariti ali zadeti (against ob)
razbiti, zmečkati
to stub stones razbijati, tolči kamne v gramoz
to stub one's toe udariti, zadeti z nožnim prstom ob, figurativno opeči si prste, biti zavrnjen