schmettern
1. (werfen) treščiti; (aufprallen) butniti
2. zapeti, zaigrati na ves glas; (za)trobiti
3. einen Schnaps: zvrniti
Zadetki iskanja
- smash2 [smæš] prehodni glagol & neprehodni glagol
treščiti, razbiti (se) (o vozilu), raztreščiti (se), zdrobiti (se), streti (se), zmečkati (se)
vojska uničiti, potolči, popolnoma poraziti
šport ostro suniti (žogo)
ekonomija pripeljati koga do stečaja, priti pod stečaj, bankrotirati, priti na boben; zaleteti se (into v)
trčiti (z); biti uničen
sleng spraviti (ponarejen denar) v promet
to smash a chair razbiti stol
to smash a stone through the window treščiti kamen skozi okno
to smash a theory podreti teorijo
a smashing victory uničujoča zmaga
to smash into each other treščiti, trčiti skupaj, eden v drugega
to smash in zaloputniti (vrata) - šȉnuti -nēm
I.
1. švrkniti: šinuti konja, koga prutom
2. ekspr. pičiti: šinila ga guja!
3. brizgniti: krv šinu iz rane
4. neprijateljski rafal je šinuo iznad moje glave sovražnikove krogle so zažvižgale nad mojo glavo
5. treščiti: žena omaške žinu jakim čovjekom o zelenu travu
6. šiniti, pogledači: katkad bi neopazice šinuo okom prema društvu
II. šinuti se vreči se: šinuti se na zemlju - throw*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)
to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu - trȅsnuti -nēm (ijek., ek.)
1. ekspr. treščiti, udariti: tresnuti pesnicom o sto
2. treščiti, zaloputniti: tresnuti vrata, vratima
3. treščiti: tresnu grom u kuću; tresnuti koga o zemlju koliko je dug i širok
4. žarg. pasti: tresnuti na ispitu
5. stresti: tresnuti koga lako - zgrúvati zgrûvām
I.
1. (s treskom) podreti: zgruvati mračne sklisure
2. polomiti: sve ću ti kosti zgruvati
3. ekspr. zmašiti, v naglici narediti
II. zgruvati se
1. podreti se, zrušiti se, treščiti: nesreća se zgruvala nad našom zemljom nesreča je zadela našo deželo; zgruvati se niza stijene, s tavana
2. nagnesti se: svijet jurnu gomilom i sve se zgruva oko jednoga stola - бахнуть treščiti, udariti
- бацнуть treščiti, udariti, počiti
- врі́затися (урі́затися) -жуся док., vrézati se vréžem se dov., urézati se uréžem se dov., zaletéti se -ím se dov., tréščiti -im dov.
- громыхать, громнуть (za)ropotati, (za)grmeti, treskati, treščiti
- грохать, грохнуть pokati, počiti; treščiti
- грохнуться zgrmeti, treščiti (na tla), zvaliti se
- трахать, трахнуть treskati, treščiti, udarjati, udariti;
- уда́рити (вда́рити) -рю док., udáriti -im dov., tréščiti -im dov.
- ухать, ухнуть (za)kričati »uh«; (za)grmeti (bomba); (vulg.) treščiti (na tla)
- afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum
1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.
2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.
3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.
1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.
2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.
3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.
Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr. - aufhauen (haute ...) razbiti; (aufschlagen) udariti (ob), treščiti ob; das Knie: raniti si; Bergbau nadkopavati
- aufkrachen odpreti (se) s treskom; (fallen) treščiti na
- dash against neprehodni glagol
treščiti ob kaj - draufknallen treščiti na/ob/v; jemandem etwas naložiti