Franja

šmarna trava ženski spol rastlinstvo, botanika das Mariengras

trda trava ženski spol rastlinstvo, botanika das Hartgras

vidova trava ženski spol rastlinstvo, botanika (smetlika) Gemeiner Augentrost

vrànilova tráva ž, vrànilōvka ž bot. navadna dobra misel, Origanum vulg.

трын-трава (vulg.)
ему всё это т.-т. to mu je kakor lanski sneg

coma -ae, f (gr. κόμη)

1.
a) lasje kot naravni okras človeške glave, tudi v pl., pogosto = kodri: c. intonsa Varr. ap. Non., scindens dolore intonsam comam Acc. ap. Ci., calamistrata Ci., madens Ci. po katerih se cedijo mazila, dederatque comam diffundere ventis V., scissa comam (grški acc.) V., regia c. Cat. Berenikini lasje, cinge comam lauro O. ali lauro cinge volens … comam H.; pl. (o laseh več oseb, pa tudi ene same): promissae et rutilatae comae L., hirsutae O., Cu., hirtae Cu., rutilae T., comas obnubit amictu V., pone recompositas in statione comas O., comis uti emptis Mart. kupljene lase (lasuljo) nositi.
b) redk. živalska dlaka, volna: Sen. tr., Col., agnus inter pecudes aureā clarus comā Poeta ap. Ci., comae cervicum Gell. levja griva, pumex canas tondeat ante comas Tib.; pesn. = crista čeladna griva: galeaeque tremunt horrore comarum Stat.

2. pren.
a) listje, rastl. perje, klasje, trava, zeli(šča), stebla, vlakna idr.: tum stringe comas V., illa (ornus) tremefacta comam concusso vertice nutat V., nemorum coma H., quam cito formosas (deperdit) pōpulus alba comas! Cat., arboreas mulceat aura comas O., papavereae comae O. makovo cvetje, comae Cereris O. = žitno klasje, žito, comae fluvii O. rečne zeli, veris O. pomladno listje, arborum aliis decĭdunt folia, aliae sempiternā comā virent Plin., c. balsami, caepae, milii Plin.
b) ognjeni žarki, sončni žarki: Sen. tr., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.

ērba f bot.

1. trava:
erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
punto erba obrt stebelni vbod
in erba v klici
dottore in erba bodoči doktor
fare l'erba kositi travo
fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

2.
erbe pl. zelenjava:
piazza delle erbe zelenjavna tržnica
erbe aromatiche dišave
erbe medicinali zdravilna zelišča

3. žarg. trava (marihuana, hašiš)

gramen [gramɛn] masculin, botanique trava

grāmen -inis, n (prim. gr. γράστις zelena krma)

1. trava: molle LUCR., viride V., videbat carpere gramen equos V., cervus graminis immemor H., tenax gr. H., gr. desectum O. seno, graminis herba V., L., O. travna bil(ka), gr. floreum MART.

2. sinekdoha: rastlina, zel(išče): cerinthae ignobile gramen V., mala gramina V. strupene rastline, feris incognita capris gramina V., neve parum valeant a se data gramina O., Arabum de gramine odores PR., gustu cuiusdam apud Lothophagos graminis Q., Indum gr. (= costum) STAT., gramina serere IUST.; poseb. bot. pasja trava: PLIN. (24, 19, 118).

graminée [-mine] féminin trava; adjectif travnat

Gras, das, (-es, Gräser) trava (tudi za marihuano); ins Gras beißen pete stegniti; das Gras wachsen hören vedeti vse, ironisch slišati travo rasti; darüber ist längst Gras gewachsen to je že davno prerasla trava, to je že pozabljeno

grass¹ [gra:s] samostalnik
trava; pašnik, trata; ruša
pogovorno beluš
pogovorno pomlad
sleng policaj, "kifeljc"; ovaduh
sleng marihuana, mamilo

to cut grass under s.o.'s feet spodnesti komu tla
to let the grass grow under one's feet leno in počasi delati
at grass na paši, pogovorno na dopustu
to go to grass iti na pašo, pogovorno na dopust
to put (ali turn out) to grass gnati na pašo
out at grass na paši; figurativno brezposeln, na dopustu
go to grass! solit se pojdi!
figurativno to send to grass podreti na tla
to hear the grass grow slišati travo rasti
as long as grass grows and water runs za večne čase
while the grass grows the steed starves dvakrat da, kdor hitro da

Graswuchs, der, trava

hàluga ž, hàlužina ž dial.
1. prepad
2. goščava
3. trava, plevel, haloga
4. bot. Laminaria

herb [hə:b] samostalnik
trava, zel, zelišče, zdravilno zelišče, kuhinjska zelenjava

medicinal herbs zdravilna zelišča
botanika herb set potaknjenec

herba -ae, f

1. zel, zelišče, rastlina, kolekt. zelenje, rastlinje: stirpes et herbae Ci. rastline in zeli(šča), herbae virgultaque Lucr., herbae frondesque O., pallor in herbis … rubor in flore O., omne herbarum radicumque genus L., herbae asperae et agrestes Ci., samorasle, herbae palustres L. močvirske rastline, ros in tenera pecori gratissimus herba (kolekt.) V., humida (tellus) maiores herbas alit V., herbis curare vulnus L., herbae salutares O., Sen. ph. ali herbae fortes O. ali medicae herbae Plin. zdravilna zelišča, herba veneni V. strupena rastlina, gignendae herbae (kolekt.) non alius (amnis) est aptior Cu., internatae herbae feno reserventur Col.; kot živinska krma: desecare herbas C., salsae herbae V., in eodem prato bos herbam quaerit, canis leporem Sen. ph.; kot živež za ljudi: vivere herbis H., victu pasci simplicis herbae V., volsis pascere aliquem radicibus herbae V., vivere herbarum radicibus Sen. ph., herba, ubi necesse est, non pecori tantum, sed homini nascitur Sen. ph.

2. occ.
a) kuhinjska zelenjava: eas herbas herbis aliis condiunt Pl., herbas omnes ita condiunt, ut nihil possit esse suavius Ci., h. lapathi H., hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H.
b) plevel: officiant laetis ne frugibus herbae V., bis segetem densis obducunt sentibus herbae V., s celotnim izrazom: mala herba Ca. ali steriles herbae Cu.; poseb. čarodejno zelišče: herba nigri veneni V., Paeoniis revocatus herbis et amore Dianae V., excīdere herbas atque incantata lacertis vincula H., herbae Hecateiae, cantatae, potentes O., herbarum potentia O., herbae magicae Plin.
c) bil(ka): graminis h. V. travna bil, caespitis h. O. zelena trava frumenti h. V. ali seminis h. O. žitna bilka, Ceres sterilem vanescit in herbam O., saepe Ceres primis dominum fallebat in herbis O., segetes moriuntur in herbis O., frumenta, quae iam in herbis erant L. žita, ki so šla že v bilje, seges altera in herba est Pers. gre znova v stebla, hoc (triticum) nondum est in herba lactente Sen. ph., ex hordeo alterum caput grani (klična glavica) in radicem exit, alterum in herbam Plin. gre v steblo; sg. (kolekt.) in pl. tudi = žito (žita) v bilkah, setev: h. recens O. mlado žito, herbae non fallaces Ci., iam altae in segetibus herbae L. na posejanih poljih že visoko (bileče se) žito; pren. preg.: adhuc tua messis in herba est O. tvoje žito je še v bilkah = zate še ni prišel čas žetve, prezgodaj je še, laus velut in herba … praecepta T. tako rekoč že v zeleni bilki požeta; meton. travna bilka, ki so jo dajali v znak vdaje; od tod preg. herbam dare ali porrigere = vdati se kot poraženec, podvreči se: Afr. fr. „Herbam do“ cum ait Plautus, significat: victum me fateor; quod est antiquae et pastoralis vitae indicium. Nam qui in prato cursu aut viribus contendebant, cum superati erant, ex eo solo, in quo certamen erat, decerptam herbam tradebant P. F., cum in agonibus herbam in modum palmae dat aliquis ei, cum quo contendere non conatur, et fatetur esse meliorem Varr. ap. Serv., summum apud antiquos signum victoriae erat herbam porrigere victos, hoc est terrā et altrice ipsa humo et humatione etiam cedere Plin.; prim.: immemor herbae victor equus V. in opombo k temu verzu: herbam veteres victoriam dici volunt Non. (po nekaterih razlagalcih pa je immemor herbae = noče jesti trave).
č) trava, ruša: h. irrigua Pl. senožetna trava, in herba recumbere ali se abicere Ci., herbā requiescere O., prostratus in herbis Lucr. ali stratus per herbas O. ali fusus (fusi) per herbam V. zleknjen(i) v (po) travi, ludentes Panes in herba Ps.-V., iuvat prope rivum somnus in herba H., h. multa H. bujna rast trave, alta nativo creverat herba toro Pr., neque enim pecori fecundior ulla herba loco est O., victor per herbas „aura veni“ dixi O. ki leži v travi, innumeris distinctae floribus herbae O.; pl. tudi = trata, ledina, pašnik, paša: herbae Albanae, communes H., Aventinae O., mille greges illi totidemque armenta per herbas errabant O.

herbage [hə́:bidž] samostalnik
zelišče, trava
pravno pravica do paše

herbage [ɛrbaž] masculin (stalen) pašnik, travnik; krma; trava

herbaje moški spol paša, pašnik (za živino); krma, trava

herbe [ɛrb] féminin trava; zel(išče); ruša; pluriel zelenjava

en herbe še zelen, nezrel, figuré bodoči
avocat masculin, médecin masculin en herbe bodoči odvetnik, zdravnik
artiste masculin en herbe potencialni umetnik
herbes potagères zelenjavna, kuhinjska zelišča
herbes médicinales, herbes officinales zdravilna zelišča
fines herbes začimbena zelišča (peteršilj, pehtran itd.)
mauvaise herbe plevel
brin masculin d'herbe travnata bilka
mauvaise herbe croît toujours kopriva ne pozebe
manger son blé en herbe vnaprej potrošiti svoje dohodke, živeti od predujmov
couper l'herbe sous le pied de quelqu'un koga prehiteti in ga spodriniti
bouillon masculin d'herbes, aux herbes zelenjavna juha
herbe d'amour (botanique) spominčica
herbes marines morska flora