Franja

spongia (z inačico spongea) -ae, f (tuj. σπογγιά)

1. morska goba, spužva: Varr. ap. Non., Suet., Dig. idr., meministis tum … e foro spongiis effingi sanguinem Ci., in pulmonibus autem inest raritas quaedam et adsimilis spongiis mollitudo Ci., ceu plenam spongiam aquai siquis forte manu premere ac siccare coëpit Lucr., spongiam exprimere, detergere spongiā sudorem in facie Cels., detergere spongiā labra (sc. bovis) Col., corpus (sc. alicuius) spongiā pertergere Val. Max., spongeā frigidā cerebrum humefacere Plin., spongearum genera diximus in natura aquatilium marinorum, spongearum tria genera accepimus Plin.; pren.: quibus (sc. procuratoribus) quidem volgo pro spongeis dicebatur uti, quod quasi et siccos madefaceret et exprimeret umentīs Suet.

2. occ.
a) na paličico pritrjena in na straniščih za uporabo (= za brisanje zadnjice) obešena goba: Sen. rh., Sen. ph., Mart.
b) (kot smrtna kazen) goba, s katero so obsojencem zamašili usta in jih tako zadušili: Sen. ph.

3. metaf. (o stvareh, podobnih gobi)
a) goba = gobast izrastek: in spongea cynorrhodi Plin.
b) goba = gobast (= mehek, mehak) oklep: spongia pectori tegumentum L., spongia retiariorum Tert.; dvoumno: respondit Aiacem suum in spongeam incubuisse Augustus ap. Suet. = da se je njegov „Ajak“ (tragedija) vrgel na gobo (enako kot pravi Ajak na meč) in = da je njegov Ajak zapadel gobi (= da je izbrisan); (prim. Macr. Sat. 2, 4, 2)
c) prepleteno beluševo koreničje, prepletene beluševe korenine: Col., Plin.
d) neki na travnikih rastoči mah, menda = conferva vodni (o)krak, vodna nit: nec non et carnosa aliqua appellabimus, ut spongeas in umore pratorum enascentes Plin.
e) plovec, votlìč: ideoque tunc quae spongia sive pumex Pompeianus vocatur Vitr., id autem genus spongiae, quod inde eximitur, non in omnibus locis nascitur nisi circum Aetnam et collibus Mysiae Vitr.
f) spongiae „gob(ic)e“ = raztopljeni porozni in lomljivi železni koščki: mirumque, cum excoquatur vena, aquae modo liquari ferrum, postea in spongeas frangi Plin.
g) gobast kruh: Isid. — Vulg. soobl. sfongia ali sfungia -ae, f: Isid. — Kot nom. propr. Spongia -ae, m Spóngija, rimski priimek: Ci. ep.

Stasiastae -ārum, m (Στασιασταί) Vstájniki, Akcijeva tragedija: Non.

tragico

A) agg. (m pl. -ci)

1. lit. tragičen:
azione tragica tragedija
poeta tragico pisec tragedij

2. pren. tragičen, žalosten; usoden; krvav

B) m (pl. -ci) lit. pisec, avtor tragedij

tragicōmoedia -ae, f (gr. *τραγικωμῳδία) trágikomédija, žalostna veseloigra, igra, ki je deloma tragedija (žaloigra), deloma komedija (veseloigra): quoniam hic servos quoque partes habet, faciam sit, proinde ut dixi, tragico[co]moedia Pl. — Inačica tragicocōmoedia.

tragicus 3, adv. -ē (gr. τραγικός)

1. trágičen, trágiški, s tragedijo (žaloigro) povezan, v tragediji (žaloigri) nastopajoč (pojavljajoč se) (naspr. comicus): tragicus poēta Ci. pisec tragedij (žaloiger), tragik, traged, actor Ci., L. ali histrio Plin. igralec v tragedijah (žaloigrah), traged, poëma Ci. = carmen, camena H. tragedija, žaloigra, ars H., vestis Val. Max., cothurnus (naspr. soccus) H., Amm., Orestes Ci. Orest (ki nastopa) v tragediji, Caligula tragicum illud (izrek tragika) subinde iactabat „oderint, dum metuant“ Suet. Od tod subst. tragicus -ī, m pisec tragedij (žaloiger), trágik, tragéd: Pl., Ci., Q., Petr., Sen. ph.; pl. tragicī -ōrum, m igralci v tragedijah (žaloigrah), tragédi: Pl.

2. metaf.
a) trágičen, trágiški = vznesen, zanosen, privzdignjen, vzvišen kakor v tragediji, patetičen: orator Ci., mortem rhetorice et tragice ornare Ci., hoc argumentum tumore tragico Amm. s patetično nadutostjo; subst.: spirat tragicum satis (sc. Romanus) H. kaže zadosti tragičnega zanosa (tragiškega patosa).
b) trágičen, žalosten, grozovit, krut: ignes O. tragični žar ljubezni, scelus L.

tragique [tražik] adjectif tragičen, tragiški; figuré žalosten, nesrečen; pretresljiv; masculin tragika, tragičnost; usodna nesreča

auteur masculin tragique pisec tragedij; tragik
(familier) ce n'est par tragique to ni nobena tragedija; to ni nič hudega
il a eu une fin tragique doživel je tragičen konec
prendre une chose au tragique stvar tragično vzeti, jemati
tourner au tragique obrniti se na tragično

usod|a [ó] ženski spol (-e …)

1. das Schicksal (življenjska Lebensschicksal, begunca Flüchtlingsschicksal, emigranta Emigrantenschicksal)
težka usoda die Härte des Schicksals
… usode Schicksals-
(boginja die Schicksalsgöttin, črta die Schicksalslinie, drama das Schicksalsdrama, nit der Schicksalsfaden, skupnost die Schicksalsgemeinschaft, tragedija die Schicksalstragödie, udarec der Schicksalsschlag)
… v usodi Schicksals-
(tovariš der Schicksalsgenosse, Schicksalsgefährte); v frazah tudi: das Geschick
doživeti udarce/udarec usode vom Geschick eingeholt werden
biti prepuščen usodi preisgegeben werden
prepustiti usodi seinem Schicksal überlassen
imeti skupno usodo z sein Schicksal teilen mit
vdan v usodo schicksalsergeben
vdati se v usodo sich in sein Geschick ergeben
roka usode die Fügung des Schicksals, die Schicksalsfügung

2. (sreča, zla sreča) das Los (človeška Menschenlos, mornarska Seemannslos, pesniška Dichterlos)
spremenljiva usoda (spremenljiva sreča) Wechselfälle des Lebens
(kar nam je usojeno) die Fügung, die Schickung

3. (poguba) das Verhängnis

Varius² 3 Várij(ev), ime rimskega rodu, od katerega sta najimenitnejša:

1. Q. Varius Hybrida Kvint Varij Hibrida, ki je kot tribunus plebis l. 91 sprožil po njem imenovani zakon lex Varia de maiestate; zakon je določal, naj se tisti, ki bi ščuval zaveznike na vojno, kaznuje kot veleizdajalec: Ci.

2. L. Varius Rufus Lucij Varij Ruf, Vergilijev in Horacijev prijatelj, tragik; njegovo glavno delo je bila tragedija „Thyestes“ (Tiest): V., H., Mart.

véčji greater; larger, bigger; major

véčje poškodbe major injuries pl
igrati véčjo vlogo to play a major role (ali part)
bila bi véčja tragedija, če... it would be a major tragedy if...

τραγῳδία, ἡ (τραγ-ῳδός) pesem kozlov (t. j. pevcev, ki so bili oblečeni v kozje kože), žaloigra, tragedija; resna drama; vzvišena pesem, žalosten dogodek.