Franja

compagnon [kɔ̃panjɔ̃] masculin tovariš, drug; kolega; spremljevalec, pomočnik; gradbeni delavec; commerce družabnik, solastnik; spremljevalen pojav

à dépêche-compagnon hitro in površno
compagnon boulanger pekovski pomočnik
compagnon d'armes, d'études, de travail, de voyage tovariš v vojski, pri študiju, pri delu, na potovanju
compagnon d'enfance tovariš iz mladosti
compagnon d'infortune tovariš v nesreči
petit compagnon (figuré) nepomemben človek
être compère et compagnon biti neločljiv
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim

compañero moški spol družabnik; tovariš, prijatelj; spremljevalec; kolega; sošolec; soprog, mož; soigralec; sodelavec; pendant; nasprotek

compañero de estudio(s) sošolec
compañero de viaje sopotnik
no tener compañero ne imeti sebi enakega
estos dos guantes no son compañeros ti dve rokavici nista par
compañero de fatigas, de juego tovariš pri delu, pri igri

companion¹ [kəmpǽnjən] samostalnik
družabnik, -nica, tovariš(ica), spremljevalec, -lka, sopotnik, -ica; nasprotek, pendant; pripadnik nižjega viteškega reda
navtika stopnišče s palube h kabinam; vrhnje okno kabine

companion in adversity tovariš(ica) v nesreči
companion in arms sobojevnik
companion of a volume (ali book) drugi del knjige
boon companion vinski bratec

compār -paris, abl. sg. -ī (subst. -e), n. pl. -ia, gen. pl. -ium medsebojno popolnoma enak, drug drugemu primeren: id … compar conubium fore L., compari Marte concurrere L., proelium c. Auct. b. Hisp.; z dat.: Lucr., funus compar morti L., quam compar consilium tuum parentis tui consilio sit, reputa L.; z gen.: quia tantisper similis et compar eorum fias Gell. Subst. compār -paris, m f
a) tovariš, družabnik, tovarišica, družabnica, družica, poseb. o zaljubljencih: Pl., Cat., nondum munia comparis aequare (valet) H., tu vir et in vacca compare taurus eras O., bellator … sine compare bellat O. kralj bez kraljice (pri šahu).

compare m

1. boter:
compare, compare di battesimo krstni boter
compare d'anello poročna priča

2. tovariš; pajdaš:
compare d'osteria pivski tovariš
compare lupo e comare volpe boter volk in botra lisica (v pravljici)

compeer [kɔmpíə] samostalnik
oseba istega položaja; tovariš(ica)

to have no compeer ne imeti sebi enakega

compère [kɔ̃pɛr] masculin, vieilli boter, kum; familier tovariš, drug, prijatelj(ček); oseba, ki je tajno s kom domenjena za varanje občinstva

le prestidigitateur avait deux compères dans la salle iluzionist je imel dva skrivna pomagača v dvorani
être compère et compagnon (familier) biti neločljiv, biti ena duša in eno srce
bon, joyeux compère veseljak
fin, rusé compère (star) lisjak, zvitorepec

compinche moški spol/ženski spol (malopriden, -na) tovariš(ica)

comrade [kɔ́mrid, kɔ́mreid] samostalnik
tovariš(ica)

comrade in arms soborec, -rka

cōnfamulus -ī, m soslužabnik, tovariš: Eccl.

confratēllo m

1. relig. sobrat

2. knjižno tovariš

consocio moški spol sodrug, tovariš; sodeležnik, soimetnik

cōnsocius 3 združen, zedinjen, zvezan: elementa sibi valde c. Fulg. Subst.
a) cōnsocius -iī, m (so)udeleženec, (so)tovariš, (so)drug, pomočnik: Cod. I.
b) cōnsocia -ae, f družica: consors totius vitae et consocia Ambr.

cōnsors -sortis, abl. sg. adj. -ī, subst. -e, n pl. -ia (ki ima enak ali isti delež)

I. adj.

1. sodeležen, skupno kaj uživajoč: Varr., Dig., frater Vell., Plin. iun. ali tres fratres consortes Ci. ali frater germanus et consors etiam censoris L. ki ima skupno imetje, ki skupno s kom živi, c. litis Cod. I., sors et patrimonium significat, unde consortes dicimus P. F.

2. pesn. (enalaga) skupen: c. vita Lucr., casus Pr., consortia tecta V.; z dat.: studiis consors puerilibus aetas Lucan. —

II. subst.

1. masc. = sodeležnik, sodrug, tovariš, fem. = sodeležnica, družica, tovarišica: e Tyrio consortem accite senatu Sil.; z gen. relationis: socius et consors gloriosi laboris C., c. mendicitatis Ci., consors mecum temporum illorum Ci., c. culpae, pericli O., vitiorum fratris sui Vell., studiorum Sen. ph., periculorum Plin. iun., consilii publici Plin.iun., imperii Vell., Suet. sovladar, tribuniciae potestatis T. sodrug v ..., tori, thalami O. soprog, uxor, socia tori, vitae consors Ps.-Q., consortes urbis O. someščani, caro consors et coheres (sc. animae) Tert., ut consortes fidei, ut spei coheredes Min.; z in in abl.: consors in lucris atque furtis Ci.; z gen. personae: T. Tatius c. Romuli Suet. sovladar.

2. occ.
a) soudeleženec (sotovariš) pri kupčiji: cum periura patris fides consortem fallat H.
b) pesn. masc. brat, fem. sestra: c. Remus Tib., miracula narrat (Ceyx) de consorte suo O., c. magni Iovis (= Iuno) O., dea c. Phoebi (= Diana) O., c. Ledaea gemellis O. sestra dvojčkov (Dioskurov) = Helena; kot adj. (enalaga) bratski (bratov), sestrski: c. sanguis O. bratova, consortia pectora O. sester.

consorte moški spol tovariš, drug; soprog

consortes pl zakonca; sokrivci
consorte f tovarišica; družica, soproga

contīrō -ōnis, m tovariš: Aug.

contubernālis -is, m, redk. f (cum in taberna)

1. v istem (vojaškem) šotoru bivajoč(a), sošotornik, šotorski tovariš, šotorska družica: Auct. b. Alx., Cu. idr., domi unā eruditi, militiae contubernales Ci. (v enem šotoru je bivalo 10 mož pod svojim desetnikom [decānus]), studia militum … adfectaverat … vetustissimum quemque militum nomine vocans ac … contubernales appellando T.

2. vojni tova-riš, sobojevnik, soborec; plemeniti mladi Rimljan je kot spremljevalec in prijatelj spremljal vojskovodjo ali pretorja (namestnika) v provinci in je bil vedno v njegovi bližini: Suet., Front., fuit in Creta postea c. Saturnini Ci., in Africam profectus est Q. Pompeio pro consule contubernalis Ci.; iron.: praeclarae contubernales Caelius ap. Q. vojne tovarišice (pravzaprav vlačuge v Antonijevem šotoru).

3. tovariš, kolega v državni upravi: ille Torquatus, cum esset meus contubernalis in consulatu Ci., Gellius, qui se illi contubernalem in consulatu fuisse narrabat Ci.

4. sploh tovariš, stalni družabnik, domači, hišni (mizni) prijatelj: accusatoribus contubernalibus traditus Ci., habuisses non hospitem, sed contubernalem Ci. ep., Arrius proximus est vicinus; immo ille quidem iam contubernalis Ci., ille meus in urbe, ille in secessu contubernalis Plin. iun.; iron.: c. Quirini Ci. ep. (o Cezarju, čigar kip je stal v Kvirinovem svetišču); occ. sostanovalec, sostanovalka, o možu in ženi, ki živita v divjem zakonu, poseb. o sužnjih in sužnjah, priležnik, priležnica: Col., Plin., Petr., Dig.; šalj.: illa nos volt … omnīs crucibus contubernalīs dari Pl. da nas vse s križem poročijo.

Opomba: Abl. sg. contubernale: Pomp. ap. Char., contubernalī: Macr., Dig.

copain, copin [kɔpɛ̃] masculin tovariš; prijatelj

salut, les copains! pozdravljeni, tovariši!
être (très) copain avec biti v (zelo) dobrih odnosih z
réserver les bonnes pièces aux petits copains rezervirati dobre kose za svoje intimne prijatelje, za izbrance

crony [króuni] samostalnik
star znanec, najboljši prijatelj
ameriško tovariš

cully [kʌ́li]

1. samostalnik
sleng bedak
sleng tovariš

2. prehodni glagol
za norca imeti, prekaniti