Franja

močvirn|i (-a, -o) Sumpf-, (barjanski) Moor-
močvirne toplice das Moorbad

Persius 3 Pérzij, ime rim. rodu.

1. C. Persius Gaj Perzij
a) zmagovalec nad Tarentčani (l. 210): L.
b) govornik, Lucilijev sodobnik: Ci.

2. A. Persius Flaccus Avel Perzij Flak, satirik iz obdobja cesarja Nerona: Mart., Q. Od tod adj. Persiānus 3 Pérzijev: Lact., Persianum illud Lact. tisti (znani) Perzijev izrek, P. aquae Ap. Perzijeve toplice (menda pri Kartagini, imenovane po nekem neznanem Perziju).

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sorgēnte f

1. izvir; vrelec:
acqua di sorgente studenčnica
sorgente artesiana arteški vrelec
sorgente carsica kraški izvir
sorgente termale toplice

2. fiz. vir:
sorgente luminosa svetlobni vir

3. pren. vir, izvor:
risalire alla sorgente iti k izvoru česa, preiskati vzroke

source [surs] féminin izvir, vrelec, studenec; vir; figuré izvor; vzrok

source de chaleur, d'énergie, lumineuse vir toplote, energije, svetlobe
source d'eau minérale, salée, thermale vrelec slatine, slan vrelec, topel vrelec (toplice)
source permanente, intermittente stalen, presihajoč vrelec, studenec
source de feu izvor, vzrok ognja
source du mal korenina zla
source inépuisable neizčrpen vir
eau féminin de source studenčnica
capter, exploiter une source zajeti, izkoriščati vrelec
couler de source biti normalna posledica, naravno potekati
être à la source (figuré) biti pri viru (de quelque chose česa)
prendre sa source (reka) izvirati, figuré izhajati, izvirati (de iz)
savoir, tenir de bonne source, de source sûre vedeti iz dobrega, zanesljivega vira

spring² [spriŋ]

1. samostalnik
skok, odskok; zalet
tehnično vzmet, pero; elastičnost, prožnost
figurativno duševna prožnost, energija
figurativno impulz, podnet, spodbuda, nagib, motiv, povod; vir, izvir, studenec
množina čas plime
figurativno izvor, poreklo; začetek; razpoka, reža (v lesu); zvitost, zvijanje (deske, grede)
zastarelo jutranji svit, svitanje

air spring pnevmatična vzmet (zavora, blažilnik tresenja ali udarcev)
cee spring vzmet v obliki črke C
day-spring poetično svitanje, svit
hair spring fina vzmet nemirke (v uri)
hot springs topli izviri, toplice
main spring glavna vzmet (v uri)
mineral springs slatinski, mineralni izviri (vrelci)
motor-car springs vzmeti pri avtomobilu
spring bed, spring mattress vzmetna postelja, vzmetna žimnica
to go to the spring for water iti po vodo k studencu
the spring has gone out of his step figurativno njegova hoja je izgubila svojo elastičnost
to rise with a spring naglo vstati, skočiti
to stand up with a spring planiti kvišku, skočiti na noge
to take a spring vzeti zalet, skočiti

2. pridevnik
elastičen, prožen; vzmetni; (od)skočen; zagonski

stabilimento m

1. določitev; vzpostavitev; ustanovitev

2. tovarna, obrat

3. zavod:
stabilimento balneare kopališče
stabilimento carcerario zapor
stabilimento ospedaliero bolnišnica
stabilimento termale toplice

4.
stabilimenti geogr. kolonije, kolonialne posesti

station [stasjɔ̃] féminin postaja; železniška postaja; postajališče; postanek; letoviški kraj; zimski center; (pokončna) drža, položaj, stanje

station assise (familier) sedenje
station balnéaire kopališki kraj, zdravilišče
station centrale centrala
station de correspondance prestopna postaja
station debout stoječi položaj, stoja, stanje
station de départ odhodna postaja
station droite, verticale pokončna, stoječa drža (na nogah), stanje
station électrique elektrarna
station de l'espace postaja v vesolju
station d'essais, de recherches poskusna, raziskovalna postaja
station d'essence bencinski servis
station hydro-électrique hidrocentrala
station hydrominérale mineralno kopališče
station de montagne gorski zdraviliški kraj
station de métro, d'autobus postaja za metro, avtobusna postaja
station d'émission, émettrice radijska, televizijska oddajna postaja
station (de la croix) (religion) postaja križeve poti
station thermale topliški kraj, toplice
station préhistorique predzgodovinska naselbina
station de sports d'hiver zimski športni center
station radar radarska postaja
station de taxis postajališče za taksije
station terminus končna postaja
chef masculin de station postajni načelnik

stazione f

1. postaja:
stazione aerea, marittima letališče, pristanišče
stazione delle autocorriere avtobusna postaja
stazione ferroviaria železniška postaja
stazione di funivia žičniška postaja

2. absol. železn. železniška postaja
stazione di passaggio, passante, di transito tranzitna postaja
stazione di smistamento ranžirna postaja

3. postaja, postajališče (vozil)

4.
stazione balneare kopališki kraj, kopališče
stazione termale toplice, zdravilišče

5.
stazione di monta veter. pripustno mesto
stazione sanitaria področna ambulanta
stazione di servizio avto servisna postaja
stazione trasmittente, ricevente rtv oddajna, sprejemna postaja

6. postaja, observatorij, opazovalnica:
stazione astronomica astronomski observatorij, zvezdarna
stazione meteorologica vremenoslovska postaja
stazione sismica seizmološka postaja

7.
stazione spaziale vesoljska postaja

8. relig. postaja (Križevega pota)

9. voj. karabinjerska postaja

10. drža, položaj (telesa):
stazione eretta, supina pokončni, ležeči položaj

termal termalen

aguas termales toplice
establecimiento termal termalno zdravilišče, toplice
estación termal termalno zdravilišče
fuente termal topel vrelec

terme [ê] ženski spol množina (toplice) Thermen množina

thermal [ɵə:məl]

1. pridevnik (thermally prislov)
fizika termičen; topel, vroč
medicina termalen

thermal cut-out elektrika taljiva varovalka
thermal energy toplotna energija
thermal springs topli izviri, toplice
thermal unit toplotna enota

2. samostalnik
množina, aeronavtika, fizika termika

thermal, e, aux [tɛrmal, mo] adjectif termalen; naravno topel ali vroč, topliški; kopališki

eaux féminin pluriel thermales naravna topla voda, toplice
établissement masculin thermal termalni zdraviliški dom
station féminin thermale termalno, kopališko zdravilišče
source féminin thermale termalni, topel vrelec
cure féminin thermale termalno zdravljenje, termalna kura

toplíca (-e) f

1. pl. toplice terme

2. sorgente termale; acqua termale

3. star. vrtn. letto caldo

zdravilišč|e srednji spol (-a …) der Kurort (klimatsko Klimakurort, Luftkurort, višinsko Höhenkurort), (toplice) das Heilbad
obmorsko zdravilišče das Kurbad
… zdravilišča Kur-
(direktor der Kurdirektor)
biti na zdravljenju v zdravilišču kuren, eine Kur nehmen

žveplén (-a -o) adj. kem. di zolfo, allo zolfo; sulfureo, solforico, solfifero, solforato:
žveplene toplice bagni sulfurei
žveplena barva color zolfo
žveplena kislina acido solforico
žepleni cvet zolfo sublimato
žvepleni nanosi depositi solfiferi
žvepleno milo sapone allo zolfo
farm. žvepleni puder cipria allo zolfo

žveplen|i [é] (-a, -o) Schwefel- (vrelec die Schwefelquelle, posip der Schwefelpuder, kopel das Schwefelbad, para der Schwefeldampf, toplice das Schwefelbad)

θερμασία, ἡ θέρμη, ἡ (θερμός) toplota, (raz)gretje, vročina NT; pren. pl. a) topli vrelci, toplice; b) vročnica (bolezen).

θερμός 3 [Et. kor. gwher, gorek; lat. formus, gorek, nem. warm; gl. θέρος] 1. vroč, gorek, topel, vrel, razbeljen; τὰ θερμά topli vrelci, toplice. 2. pren. vnet, hud, goreč, ognjevit, strasten, drzen, razdražen; πολλὰ καὶ θερμὰ κακὰ μοχθέω trpim mnogo hudih nadlog.

куро́рт -у ч., letovíšče -a s., zdravilíšče -a s.

• терма́льний куро́рт toplíce, têrme