Franja

thermal [ɵə:məl]

1. pridevnik (thermally prislov)
fizika termičen; topel, vroč
medicina termalen

thermal cut-out elektrika taljiva varovalka
thermal energy toplotna energija
thermal springs topli izviri, toplice
thermal unit toplotna enota

2. samostalnik
množina, aeronavtika, fizika termika

tȍplī -ā -ō, nedol. tȍpao -pla -o, tȍpal tȍplo topli, topel: topli sektor; -a fronta, topli front

vaporōsus 3 (vapor)

1. poln par (sopar, hlapov), hlapovit: caligo Ap.

2. topel, vroč: fontes Ap.

warm¹ [wɔ:m] pridevnik (warmly prislov)
topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren
figurativno vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen
pogovorno, sleng bogat, premožen, imovit
lov svež (scent sled)
blizek (cilju pri lovu)

warm with wine razgret od vina
a warm existence zagotovljena eksistenca
warm friends intimni prijatelji
warm thanks topla, prisrčna zahvala
a warm welcome topel sprejem (dobrodošlica)
warm work težko delo
I am warm toplo (vroče) mi je
to get, (to grow) warm ogreti se
to make warm ogreti, segreti
to make it warm for s.o. napraviti komu tla vroča pod nogami
this place is too warm for me figurativno tu mi gori pod nogami

warm topel (tudi figurativ); Miete: z ogrevanjem; warmes Essen topla hrana; warme Küche topla kuhinja; warmer Bruder topli brat (homoseksualec); weder warm noch kalt figurativ čisto ravnodušen; warm machen pogreti; warm werden ogreti se (mit z) , figurativ navaditi se; warm halten ohranjati toplo, Mantel: biti topel; warm stellen imeti na štedilniku/na toplem; warm waschen prati v topli vodi, umivati s toplo vodo (sich se) ; warm baden kopati se v topli vodi; warm laufen pregreti se ( tudi Technik ); warm abreißen figurativ zažgati; sich ins warme Nest setzen sesti v pripravljeno gnezdo/na toplo

warmherzig topel

zephyr [zéfə] samostalnik
topel, blag veter, vetrič

Zephyr mitologija zefir, severozahodni veter; trgovina zefir (cefir), lahka tkanina ali iz take tkanine narejena obleka; šport, britanska angleščina tanka pletena maja (trikó) (boksarjev itd.)
zephyr cloth zefir (cefir) (tkanina)
the gentle zephyrs blagi, mili vetrovi
zephyr worsted zefirna volna
zephyr yarn zefirni sukanec

žȅžak -ška -o
1. vroč, topel: žežak pijesak u pustinji; sunčeva toplina danas nije tako -a kao juče; -a rakija
2. razbeljen: -o gvožde

те́плий прикм., tôpel prid., gôrek prid., mláčen prid.

тёплый topel; (pren.) prisrčen;
тёплая компания prijateljska družba; sumljiva druščina;
сказать пару тёплых слов кому povedati nekaj krepkih komu, ozmerjati koga;
тёплое местечко mastna službica

уютный udoben, topel

après-ski [-ski] masculin, invariable lahek, topel škorenjček, visok čevelj, ki ga obujemo po smučanju

bacherlwarm prijetno topel

caldāmentum -ī, n (cal[i]dus) topel obkladek: Marc.

calecer [-zc-] topel postati

caleō -ēre -uī (calitūrus O.)

1. topel biti, gorak biti, vroč biti, žareti
a) od fizikalne toplote: aqua calet Pl., sentiri haec putat, ut calere ignem Ci.; brezos. act.: calet tamquam furnus Petr. vroče je, pass.: quom (= cum) caletur (maxume) Pl. kadar je (prav) vroče, cum iam flagrantiā solis caleretur Ap.; pogosto adj. pt. pr. calēns -entis topel, gorek, vroč: favilla calens H., c. sulfur O., calentibus aris O., calentes guttae, epulae O., cibi Cels., sole calente Tib.; od česa? z abl.: terrae alio sole calentes H. razgrete, centumque Sabaeo ture calent arae V., caliturae ignibus arae O.; pesn.: ungularum pulsibus calens Hister Mart. od udarjanja konjskih kopit žareči.
b) od telesne (človeške ali živalske) toplote: os (obraz) calet tibi Pl., caput calet Cels., dum calet sanguis Sen. ph., caluit et hodie Faustina M. Caesar ap. Fr. je žarela od vročine; rabie magis ora calent Val. Fl., in corpore sanguis febre calet solā Iuv.

2. pren.
a) o osebah in njihovem duševnem stanju goreti, plamteti, razgret biti, razvnet biti, razdražen biti, vznemirjen biti: nimirum vigilant clamant calent rixant Varr. fr., animis calentibus Q.; calet uno scribendi studio H., quisquis luxuriā... aut alio mentis morbo calet H. je vnet od..., permixta caede calentes Lucr., c. desiderio O., cupidine laudis O., dum animi spe calerent Cu. bi upanje vžgalo pogum, animus calens (sc. irā) Stat., c. furore Mart.; calebat in agendo Ci., in re frigidissima cales, in fervidissima friges Corn., Romani calentes adhuc ab recenti pugna L., Arctoa de strage calens Cl., calent ad nova lucra popae Pr. = koprnijo, drhtijo po... dobičku; v istem pomenu tudi v zvezi z inf.: Cl., tubas audire calens Stat.; occ. od ljubezni goreti, vnet biti za koga, vroče ljubiti koga: iuvene H., non alia calebo feminā H., c. puellā O., sordibus Petr.
b) o stvareh še gorak, nov biti, še zanimati se, (še) ne nehati, še ne ohladiti se: nihil est, nisi dum calet, hoc agitur Pl., illud crimen... caluit re recenti, nunc in causa refrixit Ci., caluit dolor Stat., calentibus adhuc rhetorum studiis Hier.; occ. prizadevno (vneto) opravljati se, dogajati se: nundinae calebant Ci., indicia calent Ci. ep. ovaduštvo cveti, posteaquam satis calere res Rubrio visa est Ci. da je godna za izvršitev, Veneris tunc bella calent Tib., tot calentibus malis Amm.

chinook [činú:k] samostalnik
topel in suh veter v območju Skalnatih gor

concaleō -ēre skoz in skoz (čisto) topel biti: Pl.

dégeler [dežle] verbe transitif odtajati; ogreti; razvedriti; commerce deblokirati; verbe intransitif tajati se, topiti se, razjužiti se; figuré postati topel; populaire umreti

se dégeler odtajati se
il dégèle odjuga je
dégeler des crédits, un compte deblokirati kredite, konto
faire dégeler un produit congelé odtajati zmrznjen proizvod

fœhn [fön] masculin fen, topel in suh veter v alpskih deželah