Franja

in-de, adv. (iz *im-de; iz determinativnega zaimka i = ta [prim. is] se tvori kakor illim, istim oblika -im, ki je ohranjena v ex-im, inter-im [oslabljena v in se nahaja v obl. ex-in, pro-in, de-in] s pristopajočim de [o katerem prim. dē]) od tukaj, od tod (odtod) in sicer:

I. krajevno

1. od tukaj, od tod (odtod): Ter., N., Vell. idr., me populus a porta in Capitolium atque inde domum comitatus est Ci., inde discessum est Ci., nego quemquam deici posse, nisi inde, ubi sit Ci.; pesn.: inde loci Ci. z onega kraja (pesn.), inde a Stygia unda prospiciens V. Pri glagolnikih: qui tum inde reditus? (= gr. το ἔνϑεν ἀνέρχεσϑαι) Ci. V sl. pogosto navidezno na vprašanje kje?: ab utra parte cederet exercitus, inde se consul devoveret L. „ondi“; hinc militum inde locorum asperitas T. „tu … tam“; pren.: ut inde oratio mea proficiscatur Ci.

2. metaf. odtod (od tod), od (iz) tega, zato: inde (= ex lino) plerisque sunt vestes Cu., inde nives fiunt O., partem dimidiam inde (od tega) Roscio (solvam) Ci., inde ego te ex iure manu consertum voco Ci. „odtod“, „zato“, gaudet et inde grates agit O. „zato“, inde cognomen factum est Publicolae L.; pri poznejših piscih pogosto: inde est quod … = odtod izhaja, da … : Plin. iun., Sen. ph.; occ. od njega, od njih, izmed njih (ljudi): rege inde (= ex Sabinis) sumpto L.; partitivno (pesn.): Cat. fr., Aug., nati filii duo; inde ego hunc maiorem adoptavi mihi Ter. izmed njiju, calices (duo) … minor inde fabas … habebat O.

— II. časovno

1. odslej, od tedaj, od tega časa, odsihdob: inde usque repetens hunc mihi video principem exstitisse Ci., ac tibi iam inde praescribo C.; nav. pojasnjuje adv. kak subst. z a(b): Pl., Ter., Plin. iun., iam inde a principio huius imperii Ci., iam inde a consulatu meo testis periculorum Ci., iam inde ab initio L., ab incunabulis L., usque a pueritia T.

2. od tedaj (odslej) = nato, potem: inde … ora solvit O., inde … damnatus est N.; poseb. pri naštevanju: eodem impetu altera castra sunt adorti, inde tertia, deinceps reliqua C., Agrippa inde, post Agrippam Silvius regnat L., crimina, seditiones inde, ac novae leges L.; zveze: deinceps inde Ci. ali inde loci Lucr. = nato.

istāc-tenus do sem, do tod: Pl.

kug|a ženski spol (-e …) medicina die Pest, figurativno der schwarze Tod; tehnika die Pest (kositrova Zinnpest); medicina -pest (bubonska Beulenpest, Drüsenpest, pljučna Lungenpest, živalske: goveja Rinderpest, kokošja Geflügelpest, prašičja Schweinepest, zajčja Hasenpest)
sramna kuga (konjski sifilis) die Beschälseuche
žitna kuga die Kribbelkrankheit
račja kuga živalstvo, zoologija, medicina die Krebspest
rastlinstvo, botanika vodna kuga (račja zel) die Wasserpest
bubo kuge medicina die Pestbeule
epidemija kuge die [Pestepidemie] Pesteppidemie
bolan za kugo pestkrank
oboleli za kugo der Pestkranke ( ein -r)
figurativno smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
ogibati se koga kot kuge (jemanden) meiden wie die Pest

monocōlos -on (gr. μονόκωλος) enočlen(ski), od tod monocōlī -ōrum, m enokraki, enonožci, vzdevek mitološke človeške rase velikanov, rojenih le z eno, a zelo močno nogo: Plin., Gell.

Mopsopia -ae, f (Μοψοπία) Mopsópija, staro ime za pokrajino Atiko (baje po nekem atiškem kralju Mopsopu): Mopsopia tota Sen. tr. vsa Atika ali vse Atene. — Od tod adj. Mopsopius 3 (Μοψόπιος) mopsópijski = átiški, aténski: iuvenis (= Triptolemus) O., muri O. atensko zidovje, Atene, urbs O. Atene.

naravna smrt ženski spol natürlicher Tod
umreti naravne smrti eines natürlichen Todes sterben

ne¹

A) pron.

1. o njem, njej, njih; njegov, njen, njihov:
tuo fratello è bravo e tutti ne parlano bene tvoj brat je sposoben in vsi ga hvalijo, o njem dobro govorijo
è un buon ragazzo e tutti ne apprezzano i meriti to je fant in pol in vsi cenijo njegove kvalitete

2. ga, jo, je, jih; o tem, onem, o njem, o njej:
è una brutta storia e io non ne voglio sapere to je neprijetna zadeva in o njej nočem slišati

3. (di ciò, da ciò) to, o tem, iz tega:
non ne vale la pena to se ne izplača
ne deduco che non hai capito bene iz tega sklepam, da nisi dobro razumel

B) avv.

1. od tod, od tam:
me ne vado subito grem takoj (od tod)

2. pleon.
te ne stai sempre solo si zmeraj sam

obglavljenj|e srednji spol (-a …) die Enthauptung; pravo, zgodovina Tod durch das Schwert

òdātlē, òdatlē prisl. od tod, iz česar: odatle je došao; odatle slijedi da je optužba izmišljena

òdāvdē, òdavdē prisl. od tod, iz česar

odòvud, odòvudā prisl. od tod

off¹ [ɔ(:)f] prislov

1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)

9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)

10. šport
ne v formi

11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

12.

Razno:

be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?

òtāle prisl. od tod

ȍtolē prisl. od tod

òtud, òtudā, otúdā prisl. od tod; otud i odovud s te in z one strani; otud-odovud malo po malo, pomalo

reši|ti se [é] (-m se) reševati se sich retten (vor), davonkommen, (ostati živ) mit dem Leben davonkommen, smrti, nesreče: dem Tod/Unglück entrinnen; pred čim: sich erretten (vor); (obvarovati) sich bewahren vor; iz zadrege z izgovarjanjem: sich herausschwindeln (aus)

smrtn|i (-a, -o) Todes-, Tod- (krik der Todesschrei, nagon der Todestrieb, sovražnik der Todfeind, strah die Todesfurcht, die Todesangst, strel der [Todesschuß] Todesschuss, udarec der Todesstoß, rana die Todeswunde, slutnja die Todesahnung, sovražnica Todfeindin, stiska die Todesnot)

thence [ðens] prislov
od ondod, od tod; od takrat; iz tega (dejstva); torej

a week thence teden pozneje, teden nato
thence it follows iz tega sledi

thenceforth [ðénsfɔ́:ɵ] prislov
od tistega časa (dalje), od takrat (dalje, naprej); (redko) od tod

therefrom [ðɛ́əfrɔ́m] prislov
od tod; iz tega; od tega