Franja

pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek

à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo

pavement [péivmənt] samostalnik
tlak
britanska angleščina pločnik

pavement [pavmɑ̃] masculin tlak; tlakovanje

pavimento moški spol tlak; tla, pod

pavīmentum -ī, n (pavīre) iz kamenčkov, peska, prsti ali apna steptan tlak, nabita tla, starejše zmast: Ca., Varr., C., Plin., Plin. iun., Vitr., Sen. rh., Sen. ph., Petr., Col., Fest. idr., structuris ac fornicibus continentur (sc. aedificia) tectaque sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., quam lepide lexis compostae ut tesserulae omnes arte pavimento atque emblemate vermiculato Luc. fr., natabant pavimenta vino Ci., p. facere Ci. ep., inter coagmenta lapidum ex pavimento exstitisse ostendebatur C., mero tingere p. H.

paving [péiviŋ] samostalnik
tlak, tlakovanje

Pflaster, das, (-s, -)

1. (Straßenpflaster) (cestni) tlak

2. für Wunden: obliž

3. figurativ kraj, mesto, ein teures Pflaster drago mesto; ein gefährliches Pflaster nevaren kraj; ein zu heißes Pflaster prenevaren kraj Pflaster treten hoditi peš po mestu; ein Pflaster auf die Wunde obliž na rano, figurativ obliž za rano

piso moški spol tla, pod, tlak; nadstropje; stanovanje; (zemeljska) plast; pločnik

piso bajo pritličje
primer piso prvo nadstropje
piso principal glavno nadstropje (I. nadstropje v španskih hišah)
piso de tabla pod iz desk
piso entarimado, piso de parquet parketni pod, parket
de un piso enonadstropen
vivo en el tercer piso stanujem v 3. nadstropju

presiúne -i f

1. pritisk

2. tlak

pressiō -ōnis, f (premere)

1. tiščanje (navzdol), stiskanje, pritisk(anje), tlak: Vitr.

2. meton. podlaga, opora pod vzvodom: C., Vitr.

pression [prɛsjɔ̃] féminin pritisk (tudi figuré), pritiskanje, siljenje; tlak; technique pritisk (v kotlu); napetost, pritiskalni gumb

pression fiscale davčni pritisk (vijak)
pression des gaz pritisk plinov
pression de gonflage (automobilisme) pritisk pnevmatik
pression d'une machine à vapeur pritisk parnega stroja
pression vasculaire, artérielle krvni pritisk
pression atmosphérique, d'air, barométrique zračni pritisk
basse pression nizek pritisk
céder à la pression popustiti pritisku
exercer une pression izvajati pritisk (sur quelqu'un na koga)
faire pression sur quelqu'un pritiskati na koga

pressione f

1. pritisk, pritiskanje:
esercitare una debole, forte pressione narahlo, močno pritiskati

2. fiz. tlak:
pressione atmosferica atmosferski tlak
pressione idrostatica hidrostatični tlak

3. med. pritisk, tlak:
pressione sanguigna krvni tlak:
avere la pressione alta, bassa imeti visok, nizek (krvni) tlak

4. pren. pritisk:
fare pressione su qcn. pren. pritiskati na koga
essere sotto pressione (per) pren. biti pod velikim pritiskom zaradi
gruppo di pressione polit. lobi, lobby

pressūra -ae, f (premere)

1. stisk, pritisk, tlak: loci Sen. ph., per somnium gravedo atque pressura (= mora) Cael., palpebrarum Ap.

2. stiskanje, iztiska(va)nje, prešanje: Col., Plin.; meton. iztisnjeni (sprešani) sok: utque solet pariter totis se fundere signis Corycii pressura croci Lucan.

3. stiskanje (gnetenje, prerivanje, pritisk) ljudi, gneča, množica: propter coetus multitudinem, quae pressurae nimia densitate periclitaretur Ap.

4. tlak, padec, skok vode: aquarum Sen. ph., maior, levior Front.

5. pretrdno, predolgotrajno, nenaravno spanje: Cael.

6. metaf. stiska(nje), sila, pritisk, beda, nesreča, gorje, trpljenje, potrtost, pobitost, starejše hujava: Eccl. (tudi v pl.).

pressure [préšə] samostalnik
stiskanje, pritiskanje, pritisk
fizika, tehnično, vremenoslovje pritisk, tlak
figurativno nujnost, nadloga, sila, breme

medicina blood pressure krvni pritisk
low (high) pressure nizek (visok) pritisk
figurativno to work at high pressure delati s polno paro
to bring (ali put) pressure to bear on s.o. pritiskati na koga (da kaj stori)

pressus -ūs, m (premere)

1. tiščanje, pritisk(anje), tlak; s subjektnim gen.: ponderum Ci.

2. stiskanje; z objektnim gen.: palmarum Ci. poet., oris Ci. primerno stiskanje ustnic = lepa izgovarjava, itineris Cael.

prìtīsak -ska m, prìtisak -ska m
1. pritisk: vršiti, izvoditi pritisak na malodušne, na kolebljivce; povući se pod -om mnogo jačeg neprijatelja
2. pritisk, tlak: krvni pritisak; aksijalni pritisak, admosferski pritisak

pritísk m pritisak, pritisak, tlak: osni pritisk; mehanični pritisk; krvni pritisk; visok, nizek pritisk, pritisk na podložnike; zračni pritisk

selciatura f tlakovanje; tlak

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

stress¹ [stres] samostalnik
napor, prizadevanje; pritisk, priganjanje; (vreme) neurje, ujma, huda ura
fizika pritisk, tlak, sila, teža; obtežitev, breme; napetost
figurativno važnost, poudarek, pomen
prozodija & slovnica naglas, poudarek, poudarjen zlog

from stress of work zaradi (od) napornega dela
under the stress of circumstances pod silo okoliščin
in times of stress v težkih časih
compressive stress napetost tlaka
main stress glavni poudarek
tensile stress napetost raztezanja
the stress is on the first syllable naglas je na prvem zlogu
to lay great stress (up)on močno poudariti, dati velik poudarek