Franja

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

izgubíti to lose; to be a loser, to come off a loser, to meet with a loss, to incur (ali to experience) a loss; (s smrtjo) to suffer a bereavement (ali the loss of a dear one), to be bereaved, to lose someone; (založiti kam) to mislay

izgubíti se to be lost, to become lost, to lose one's way, to go astray
izgubi se! be off with you!, begone!, get along with you!, žargon get lost!
izgubíti se v gozdu to be lost in the woods
izgubíti bitko to lose a battle
izgubíti glavo to lose one's head, to become confused
izgubíti v igri to lose at gambling
izgubíti naklonjenost kake osebe to lose someone's good grace (ali someone's favour), to incur displeasure
nismo nič izgubili! (figurativno) not much of a loss!
izgubíti nedolžnost to lose one's innocence (ali chastity)
nimam česa izgubíti I have nothing at stake, I stand to lose nothing
izgubil sem X SIT pri tem poslu I am X tolars out of pocket by this transaction
izgubíti očeta to lose (ali to suffer the loss of) one's father
izgubíti svoje pravice to lose (ali to forfeit) one's rights
izgubíti svoj čas in trud to waste one's time and trouble (ali pains)
izgubíti čut sramežljivosti, sramú to lose one's sense of shame, to be dead to shame
izgubíti potrpljenje to lose (one's) patience, to lose one's temper
izgubíti pot to lose one's way. to go astray
izgubíti pravdo to lose a lawsuit, to be debated in a lawsuit
izgubíti nit svojega govora to lose the thread of one's discourse
izgubíti igro, partijo to lose a game
tudi hipa ne smemo izgubíti there is not one moment to lose
zaradi tega bi (on) utegnil izgubíti svoje mesto that might lose him his place
izgubíti pogum to lose courage, to lose heart, to be discouraged
izgubíti na teži to lose weight, to lose flesh, to slim
izgubíti tla pod nogami to lose one's footing
izgubíti sled to lose the scent, to lose the trail
izgubíti ugled to lose face, (pri kom) to sink in someone's estimation, to lose credit with someone
izgubíti voljo za to lose one's zest for
izgubíti vrednost to depreciate
izgubíti upanje to lose (ali to give up) all hope, to despair (of)
izgubil je pogum his heart (ali spirits) sank
izgubíti iz vida, iz oči to lose sight of
izgubíti zanimanje za to lose interest in
izgubíti zaupanje to lose one's confidence
izgubíti zavest to swoon, to faint away, to have a fainting fit
izgubíti življenje (v bitki) to lose one's life (in battle)
ne bomo izgubljali besed o tem we shall waste no words on that
kakor (pri)dobljeno, tako izgubljeno easy come, easy go

izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito

izgublja|ti (-m) izgubiti verlieren (allmählich, immer wieder); ➞ → izgubiti
figurativno izgubljati tla pod nogami den Boden unter den Füßen verlieren
izgubljati čas Zeit verlieren
izgubljati hitrost vozilo: an Fahrt verlieren
izgubljati višino letalstvo an Höhe verlieren
izgubljati dlako haaren
ne izgubljati besed o kein Wort verlieren über
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
izgubljati se [verlorengehen] verloren gehen, (kopneti) weniger werden, v daljavi: sich verlieren

izhójen (-a -o) adj.
izhojeni čevlji scarpe comode (dall'uso)
izhojena tla terra battuta
iti, hoditi po izhojenih poteh andare per strade battute

izpodnášati (-am) | izpodnêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. togliere di sotto, rimuovere; fare lo sgambetto

2. dilavare

3. pren. scalzare, minare:
izpodnašati komu tla minare il terreno sotto i piedi di qcn.

izsušén dried-up, dry; parched

izsušéna reka dried-up river
izsušéna tla, zemlja parched ground

kamnit (-a, -o) steinig; (iz kamna) von Stein, steinern, Stein-; (z veliko kamna) steinreich; Stein- (kip die Steinplastik, kvader der Steinquader, odlitek der Steinguss, zid die Steinwand, die Steinmauer, hiša das Steinhaus, klop die Steinbank, plastika die Steinplastik, plošča die Steintafel, Steinplatte, puščava die Steinwüste, sekira die Steinaxt, das Steinbeil, tla der Steinboden, Steinfußboden, tlak das Steinpflaster)
geografija kamniti plaz (podor) der Bergsturz
gradbeništvo, arhitektura kamniti skelet das Strebewerk

kísel (-sla -o)

A) adj.

1. acido, acidulo, agro:
kisla pijača bevanda acidula
kislo mleko latte acido
kisle kumarice cetrioli sottaceto

2. pren. arcigno, imbronciato:
kisel obraz viso imbronciato

3. kem. acido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte; inghiottire amaro (e sputar dolce)
bot. kisla deteljica acetosella (Oxalis acetosella)
gastr. kisla juha zuppa acida
agr. kisla krma foraggio insilato
metal. kisla opeka mattone refrattario
gastr. kisla smetana panna acida
kisla voda acqua minerale
metal. kisla žlindra loppa quarzosa
kisla tla terreno acido
meteor. kisli dež pioggia acida
pren. kislo vreme brutto tempo
gastr. kislo zelje crauti

B) kísli (-a -o) m, f, n
požirek kislega un sorso di bevanda acidula
vleči na kislo essere acidulo

klinker moški spol (-ja …) gradbeništvo, arhitektura der Klinker, der Klinkerstein
… iz klinkerja Klinker-
(tla der Klinkerboden, zgradba der Klinkerbau)

kóckast cubic; cubiform

kóckast a tla tesselated pavement

krtača samostalnik
1. (pripomoček za čiščenje) ▸ kefeGumijasta krtača se izvrstno obnese za odstranjevanje odmrlih dlak in je še posebej primerna za negovanje vzhodnjaških mačk s fino kratko dlako. ▸ A gumikefe kiválóan alkalmas az elhalt szőrzet eltávolítására, és különösen alkalmas a rövidszőrű keleti macskák ápolására.
Občasno s čistilom za tla in krtačo za ribanje zdrgnite kamnita in betonska tla ter tla s ploščicami, da odstranite umazanijo, ki se je nabrala. ▸ Időnként padlótisztítóval és súroló kefével dörzsölje át a kő- és betonpadlókat, valamint a kerámialappal burkolt padlót, hogy eltávolítsa a felgyülemlett szennyeződéseket.
Za čiščenje vzmetne žimnice uporabite mehko krtačo, moč sesanja naj ne bo prevelika, za peno pa uporabite nastavek za sesanje težko dostopnih mest. ▸ A rugós matracot puha kefével tisztítsa , állítsa alacsonyra a szívóteljesítményt, a habhoz pedig használja azt a szívófejet, ami a nehezen elérhető helyek porszívózására szolgál.
Konja najprej skrtačimo z grobo krtačo, da odstranimo večje kose umazanije, nato pa še z mehko krtačo. ▸ A lovat először durvább kefével kell átkefélni, hogy eltávolítsuk a szőrére tapadt nagyobb szennyeződéseket, majd puhaszőrű kefével.
Povezane iztočnice: sirkova krtača

2. (pripomoček za nego telesa) ▸ kefeSvojo pričesko oblikujte s sušenjem z veliko okroglo krtačo. ▸ A frizuráját nagyméretű körkefével szárítsa be.

kukavica samostalnik
1. Cuculus canorus (ptica) ▸ kakukk Kukavica nese jajca v gnezda različnih majhnih ptic pevk. ▸ A kakukk énekesmadarak fészkébe tojik.
Povezane iztočnice: navadna kukavica, trizoba kukavica, čeladasta kukavica

2. botanika Orchis (rastlina) ▸ kosborPovezane iztočnice: močvirska kukavica

3. (o uri) ▸ kakukkos óraUra s kukavico je padla na tla in se razbila. ▸ A kakukkos óra leesett a földre és összetört.

laporn|i (-a, -o) Mergel- (tla der Mergelboden)

lesen [é] (-a, -o) aus Holz; hölzern; figurativno hölzern, steif
ves lesen stocksteif
pri hoji: steifbeinig; Holz- (čeber der Holzbottich, kip die Holzplastik, die Holzfigur, količek der Holzpflock, krožnik der Holzteller, lopar der Holzschläger, most die Holzbrücke, opaž die Holzauskleidung, Holzverschalung, pod der Holzboden, podplat die Holzsohle, roč der Holzstiel, der Holzgriff, stol der Holzstuhl, strop die Holzdecke, zobec der Holzzahn, žebljiček der Holzstift, gradnja der Holzbau, embalaža die Holzverpackung, klop die Holzbank, konstrukcija die Holzkonstruktion, maska die Holzmaske, miza der Holztisch, noga das Holzbein, obloga die Holzverkleidung, ograja der Holzzaun, stopnična ograja das Holzgeländer, palica der Holzstock, die Holzstange, der Holzstab, plastika die Holzplastik, plošča die Holzplatte, plošča za lesorez der Holzstock, posoda das Holzgefäß, rešetka das Holzgitter, tabla die Holztafel, tla der Holzboden, žlica der Holzlöffel, igrače množina das Holzspielzeug, stopnice množina die Holztreppe, die Holzstiege, kladivo der Holzhammer, ogrodje das Holzgerüst, das Holzgestell)
nordijska lesena cerkev die Stabkirche
leseni deli puške die Schäftung
leseno kladivo das Klopfholz, der Holzhammer, der Klüppel, der Klöpfel
lesena konzola die Knagge

ljúbiti (-im)

A) imperf.

1. amare:
ljubiti skrivaj, vroče, vdano amare segretamente, appassionatamente, fedelmente
ljubiti brata, prijatelje, starše amare il fratello, gli amici, i genitori
ljubiti domovino amare la patria

2. (imeti močen pozitiven odnos, nagnjenje do) amare:
ljubiti svobodo amare la libertà
ljubiti glasbo amare la musica
ljubiti dobro hrano essere amante della buona cucina

3. (imeti kaj za dober pogoj rasti) amare:
take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla queste piante amano la luce, l'umidità

B) ljubíti se (-im se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v dajalniku) aver voglia:
nikomur se ni ljubilo iti nessuno aveva voglia di andarsene
danes se mi nič ne ljubi oggi non ho voglia di niente

majáti to shake; to sway; (močno) to rock

potres maje tla an earthquake rocks the ground
veter maje drevesa the wind sways the trees
majáti z glavo to shake one's head
majáti se to shake, to sway, to vacillate, to waver, to totter; (zob) to be loose; (v hoji) to stagger, to totter
drevesa se majejo v vetru the trees sway in the wind
hiša se je majala od eskplozij the house was rocked by (ali with) explosions

marmor samostalnik
(kamnina) ▸ márványFrancoski kipar je to delo izklesal iz enega samega bloka marmorja. ▸ A francia szobrász egyetlen márványtömbből faragta ki ezt a művet.Najbolj znan je Rimski kamnolom, v katerem so lomili marmor za spomenike in nagrobnike, uporabljali so še amfibolit in serpentinit. ▸ A leghíresebb a római kőfejtő, ahol márványt bányásztak emlékművekhez és sírkövekhez, de amfibolitot és szerpentinitet is használtak.Povezane iztočnice: dolomitni marmor

metánje (-a) n lancio, getto; tiro:
metanje diska lancio del disco
metanje na koš tiro a canestro
pren. metanje peska v oči il gettare fumo negli occhi a qcn.
rib. metanje mreže retata
metanje na tla atterramento

mok|er [ó] (-ra, -ro) [naß] nass; dan: diesig; čisto: [klatschnaß] klatschnass, durch und durch [naß] nass, [tropfnaß] tropfnass
moker kot cucek/miš [pudelnaß] pudelnass, [patschnaß] patschnass, [quitschnaß] quitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus, [pitschnaß] pitschnass
od dežja: [regennaß] regennass; od potu: [schweißnaß] schweißnass, človek: schweißgebadet; od solza: [tränennaß] tränennass
moker sneg der [Naßschnee] Nassschnee
moker do kože bis auf die Haut [durchnäßt] durchnässt
figurativno moker za ušesi [naß] nass hinter den Ohren
Naß- (jakost die [Naßfestigkeit] Nassfestigkeit, klobučevina der [Naßfilz] Nassfilz, para der [Naßdampf] Nassdampf, priprava die [Naßaufbereitung] Nassaufbereitung, stiskalnica die [Naßpresse] Nasspresse, teža das [Naßgewicht] Nassgewicht, tla der [Naßboden] Nassboden, brušenje das [Naßschleifen] Nassschleifen, lepljenje die [Naßklebung] Nassklebung, stiskanje das [Naßpressen] Nasspressen, vlečenje das [Naßziehen] Nassziehen)
tehnika, metalurgija moko zasipanje der Spülversatz