Franja

Zadetki iskanja

  • pretkívati prètkīvām tkati čez: gola brvna su pokrivena svilenim tkaninama pretkivanim zlatom
  • re-texō -ere -texuī -textum (re in texere)

    I.

    1. (stkano) raztkati, zopet razparati: Stat. idr., Penelope telam retexens Ci., tarda nocturno tela retexta dolo O.

    2. metaf.
    a) luna quater iunctis cornibus orbem implevit quaterque tenuata retexuit O. se je napolnila in zmanjšala, haec (sc. corpora) non possunt retexi Lucr. se zopet sprostiti, zopet razpasti.
    b) ovreči, zanikati (zanikovati, zanikavati), negirati, razveljaviti (razveljavljati), preklicati (preklicevati), uničiti (uničevati): Stat., Sen. ph., Ap. idr., iam retexo orationem meam Ci., praeturam, superiora Ci., scriptorum quaeque retexens H. predelavajoč, an me ipse retexam Matius ap. Ci. ep. ali naj se sam preobrazim, opus retexere O.

    II. zopet (znova) (s)tkati, (za)snovati, (na)snovati; od tod pesn. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): properata retexite fata O. oživite zopet prezgodaj umrlo, cursu quinque orbes explent totidemque retexunt O., retexitur ordo O.; poseb. pripovedovaje (pripovedujoč) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati): Lamp. idr., ordine singula retexere Ap., belli Troici causam Aus., nonas Stat. spominjati se.
  • retisser [rətise] verbe transitif zopet tkati
  • ritēssere v. tr. (pres. ritēsso) ponovno tkati; pren. stkati, zbrati, prikazati:
    ritessere un racconto prikazati zgodbo
  • twill [twil]

    1. samostalnik
    keper (tkanina)

    2. prehodni glagol
    v križ tkati
  • wale [wéil]

    1. samostalnik
    modrica, črnavka, podplutba; žulj, ožuljek; krajnik, rebro (tkanine); za gradnjo ladij primeren les

    2. prehodni glagol
    napraviti ali povzročiti modrico, žulje; takó udariti, da se pokažejo črnavke; (tkalstvo) v križ tkati
    vojska (s)plesti (fašine, koše za okope itd.)
  • проткать pretkati; tkati nekaj časa
  • crocyfantia (crocofantia, crocufantia) -ae, f (κρόκος žafran in ὑφαίνειν tkati) = crocōta: Ulp. (Dig.).
  • natkáti (-tkèm) perf. ➞ tkati

    1. tessere

    2. ekst. tessere, intessere, fare:
    pajki so natkali mreže i ragni hanno intessuto la ragnatela
  • operare

    A) v. tr. (pres. ōpero)

    1. delati, izvršiti:
    operare miracoli delati čudeže

    2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
    operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati

    3. tekstil vtkati vzorce:
    operare la seta tkati vzorce v svilo

    B) v. intr.

    1. delovati, biti dejaven:
    operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
    operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
    la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu

    2. delovati, učinkovati

    3. voj. izvesti, izvajati operacije

    C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)

    1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
    si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe

    2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran
  • per-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (per in currere)

    I. intr. teči, hiteti: Ter., Lucr. idr., citato equo Cales L., per temonem C.; metaf.: per omnes civitates percurrit oratio mea Ci.

    II. intr.

    1. preteči (pretekati), preleteti (preletati), prehite(va)ti, hitro prehoditi (prehajati), hitro (pre)potovati: Lucr., Pr., Plin. idr., agrum Picenum C., pulpita H., aristas O. teči (leteti) preko (čez), pollice chordas O. preletati strune = brenkati na strune, pectine telas V. skozi greben spuščati, na brdo tkati, omnes conventūs Hirt. obiti (obhajati).

    2. metaf. (v mislih) preleteti (preletati), premisliti (premišlj(ev)ati): animo polum H., aevum animo Sen. ph., multa animo et cogitatione Ci.; occ.
    a) z očmi preleteti (preletati), hitro pregled(ov)ati, površno prebrati (prebirati): rem oculo veloci H., paginas L.
    b) (o čustvih, afektih) pretres(a)ti, spreleteti (spreleta(va)ti): timor, qui lectoris percurrit animum Sen. ph., omnium pectora occulto metu percurrente Cu., totum pectus percurrit pavor Q.
    c) po vrsti navesti (navajati), našte(va)ti: de re pecuaria breviter ac summatim percurram Varr., quae breviter a te de ipsā arte percursa sunt Ci., omnia poenarum nomina V., suis beneficiis percursis T.
    d) zaporedoma (po vrsti) opraviti (opravljati) službe: honores Suet., paene iunctim quaesturam, praeturam, consulatum Suet., quaesturam, tribunatum, praeturam honestissime Plin. iun., percursis honorum gradibus Amm.
  • pest|er [é] (-ra, -ro) bunt, figurativno abwechslungsreich; program: [buntgemischt] bunt gemischt; Bunt- (preja das Buntgarn, tisk der Buntabdruck, perilo die Buntwäsche, tkanje die Buntweberei)
    pesti karo das Blockkaro
    pesto tkati buntweben
  • prepróga (-e) f

    1. tappeto:
    tkati preproge tessere tappeti
    perzijska preproga tappeto persiano
    molilna preproga tappeto da preghiera
    predposteljna preproga scendiletto
    igre preproga rulete tableau
    preproga v kopalnici scendibagno
    stenska preproga arazzo

    2. pren. tappeto; manto:
    zelena preproga tappeto erboso
    asfaltna preproga manto stradale
    leteča preproga tappeto volante
    voj. bombardirati v preprogi bombardare a tappeto
  • stkati (stkèm) tkati weben
  • tēla -ae, f (nam. *tex-la iz texere)

    1. tkanina: coepere virescere telae O., domus plena telarum Ci., telam texere Ter., detexere Pl., retexere Ci. raztkati, telam desinere Ter. nehati tkati, lanā ac telā victum quaeritans Ter., tenui telas discreverat auro V.; pesn.: antiquas exercet aranea telas O. kot pajek se ukvarja s staro umetnostjo tkanja; pren.: ea tela texitur Ci. tak naklep se snuje.

    2. sinekdoha osnova, (o)snutek: stantes radio percurrere telas O., licia telae addere V. votek vtkati v osnovo, „zavotčiti“, tkati, tela iugo vincta est O.

    3. meton. tkalsko motovilo, tkalo, statve: stamina barbaricā suspendit callida telā O.
  • vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

    1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

    2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

    3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.
  • vergō -ere, pf. versī (O.) (indoev. baza *u̯er-(e)g-, *u̯er-g̑h-,*u̯eregu̯- upogibati, sukati, vrteti, viti, ožiti, stiskati; prim. skr. vr̥ṇákti, várjati (on) obrača, suče, vrti, vr̥jináḥ ukrivljen, napačen, intrigantski, vr̥ṇṓti zagrnjen, pokrit, obdan, zavarovan, vr̥ajáḥ ograda, vr̥jánam dvorišče, lit. veržiù tkati, zadrgovati, stiskati, ožiti, let. werst obračati, vrteti, sl. vrzel, stvnem. wurgjan, wurgen = nem. würgen stiskati, daviti, stvnem. rȩnken, nem. verrenken, Ranke, Ränke, stvnem. ringan = nem. ringen)

    I. intr.

    1. nagniti (nagibati) se, nagnjen biti, (z)nižati (zniževati) se: tectum vergit in tectum inferioris porticūs Ci., omnibus eius (sc. terrae) partibus in medium vergentibus Ci., collis declivis ad flumen vergebat C., ab oppido declivis locus (reber) vergebat in longitudinem CCCC passuum C.

    2. occ. obrnjen biti kam, ležati, razprostirati se: Mel. idr., ad (in) meridiem L., in occidentem L., ad occidentem Cu., ad septemtriones C., ad solem cadentem V., angulus muri erat in planiorem vallem vergens L. je molel.

    3. metaf.
    a) časovno nagibati se, naklanjati se k čemu, bližati se čemu (poseb. koncu), pojemati, končevati se: Amm. idr., nox vergit ad lucem Cu., anni vergentes in senium Lucan., suam aetatem vergere T., vergente iam senectā T., vergente autumno T., vergente iam die Suet., T., vergens annis femina T. v leta idoča, starajoča se.
    b) (po mišljenju, duhu) nagniti (nagibati) se, nagnjen biti k čemu: si ad voluptates vergit Sen. ph.
    c) α) (po podobnih lastnostih, podobnem stanju) nagibati se k čemu, bližati se čemu, približati (približevati) se čemu: aegri vergentes in lethargum Plin. β) (o barvah) nagibati se, vleči kam, na kaj: color languidus in candidum vergens Plin., aes suo colore in iecinoris imaginem vergens Plin.
    d) biti obrnjen kam: nisi Bruti auxilium ad Italiam vergere quam ad Asiam maluissemus Ci.
    e) pripasti (pripadati) komu: Druso extincto illuc (njemu, tj. Tiberiju) cuncta vergere T.

    II. trans.

    1. vsuti (vsipati), usuti (usipati), vli(va)ti, uli(va)ti: in gelidos versit amoma sinus O., sibi venenum Lucr.; metaf.: spumantes mero paterae verguntur Cl.

    2. nagibati kam, med. nagibati se, obračati se, usmeriti (usmerjati) se: in terras … solis vergitur ardor Lucr., polus aversi calidus quā vergitur Austri Lucan.
  • vespa -ae, f (iz *vospa; indoev. *u̯obhsā k indev. kor. *u̯ebh tkati; prim. sl. osa, lit. vapsà obad, brencelj, vapsvà osa, stvnem. wefsa, wafsa, waspa = nem. Wespe, ang. wasp, skr. ūrṇavābhiḥ pajek, gr. ὑφαίνω tkem, stvnem. wëban = nem. weben) osa: Ph., Plin. idr., vespa, quae similitudinem habet apis, neque socia est operis et nocere solet morsu, quam apes a se secernunt Varr., examen vesparum ingens L.
  • vzor|ec1 [ó] moški spol (-ca …) das Muster (barvni Farbmuster, cvetlični Blumenmuster, dokazilni Belegmuster, karirast Karomuster, kockast Würfelmuster, luknjičasti Lochmuster, norveški Norwegermuster, pleten Strickmuster, prepleteni Flechtmuster, progast/črtast Streifenmuster, razsut Streumuster, rebrast Rippenmuster, srtasti Grätenmuster, Fischgrätenmuster, škotski Schottenmuster, tiskan Druckmuster, z rožicami Blümchenmuster, na tapeti Tapetenmuster, preproge Teppichmuster, s kitami Zopfmuster, šahovnice Schachbrettmuster, za pletenje Strickmuster, za štetje Zählmuster, za vezenje Stickmuster), die Musterung
    risba vzorca die Musterzeichnung
    tkati z vzorcem abmustern
    z velikim/majhnim vzorcem [großgemustert] groß gemustert/[kleingemustert] klein gemustert
    tatvina vzorca der Musterdiebstahl
    karta z vzorci die Musterkarte
    valj z vzorcem die Musterwalze
  • νέω2 [Et. kor. snē (iz senēi) tkati, lat. neo, ere, tkati, nēmen = gršk. νῆμα; slov. nit, niti, nem. nähen (stvn. nāan), Naht, Nadel. – Obl. fut. νήσω, aor. ἔνησα] predem, določim; aor. med. νήσαντο = act.