Franja

nȁtra ž dial. kar je v statvah zasnovano za tkanje

ōrdior -īrī, ōrsus sum (sor. z ōrdō in gr. ὀρδέω snujem, začenjam tkanje)

1. tkalski t.t. (prim. exōrdior snujem, začenjam tkanje, redōrdior odmotam, odvijem) narediti (delati) osnutek, (o)snovati, zasnovati, zače(nja)ti tkanje: Sen. ph., Isid., Fest., Vulg., telam Hier., orditur (sc. araneus) telas Plin., altera (sc. Parca), quae hominis vitam ordiatur, altera, quae contexat, tertia, quae rumpat et finiat Lact.; pren.: singulis corporum morbis subtexemus remedia orsi a capite Plin.

2. sploh zače(nja)ti z acc.: V. idr., sermonem, orationem Ci., fabulam O., bellum, (ab initio) tantam rem L., reliquos (sc. duces) ordiamur N. začnimo z drugimi = začnimo govoriti o drugih, ab initio est oriendus N. z njim (= z njegovim življenjem) moram začeti na samem začetku; z inf.: Cu., de aliquā re disputare Ci., dicere O., orsa loqui vates V.; abs.: ab ducibus comparandis L., a sensibus Ci.

3. occ. začeti (pričeti, jéti) govoriti, spregovoriti: quid primum querar aut unde oriar? Ci., miranti sic orsa deae dea O., sic filius orsus V. (o začetku govora); tudi o koncu govora: sic Iuppiter orsus V. to so bile Jupitrove besede.

4. intr. zače(nja)ti se, iziti (izhajati): Col., Cels. idr., ut, unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., tridui inedia saginatione orsa Plin. — Od tod subst. pt. pf. ōrsa -ōrum, n početje, počenjanje, podjetje, dejanje: Val. Fl. idr., in melius tua orsa reflectas V., ut orsis tanti operis succesūs prosperos darent L.; pesn. = besede, govor: Aus., Val. Fl. idr., sic ore vicissim orsa refert V., o. Menandri Stat., pesmi.

Opomba: Star. fut. ordībor: Acc. ap. Non.; pt. pf. ordītus: Vulg., Hier.; s pass. pomenom: ordīta tela Hier.; inf. pf. ordisse (od act. soobl. ōrdiō): Isid.

pile-weaving [páilwi:viŋ] samostalnik
tkanje žameta

retissage [rətisaž] masculin ponovno tkanje

ritessitura f

1. ponovno tkanje

2. pren. stkanje, prikaz

Rundweben, das, Technik cevasto tkanje

scarf-loom [ská:flu:m] samostalnik
tkalske statve za tkanje ozkih kosov tkanine

snováti snijem, snij -te, snoval -a
1. snovati, navijati pređu za tkanje
2. snovati, spremati što, graditi što: goba snuje trose; snovati naklepe, načrte, zaroto, društvo, povest; snuje se nova zveza
osniva se novi savez

stramín m (lat. stramen) stramin, rešetkasto tkanje

tȉriplik m, tirìplik m (t. tire, ipligi) dial.
1. bela nit za tkanje, kupilni beli sukanec
2. dvojno predena bombaževina

wool¹ [wul]

1. samostalnik
volna; volnena nit; volneno tkanje; volnena tkanina (halja, obleka); (surov) bombaž; rastlinska volna; kratko volneno blago ali dlaka; volnati, gosti, kodrasti lasje; volni podobna snov

a ball of wool klobčič volne
combing-wool česana volna
Berlin wool volna za pletenje
natural wool surova volna
dyed in the wool barvano pred prejo ali tkanjem
much cry and little wool mnogo hrupa za nič
to go for wool and come home shorn poditi zajca, a prepoditi lisico
to keep one's wool ne se razburjati
to lose one's wool razjeziti se
to pull the wool over s.o.'s eyes prevarati, speljati na led, (o)goljufati koga

2. pridevnik
volnen; volnat

wool ball veterina kepa volne (v ovčjem želodcu)
wool clip ekonomija letni donos volne
wool comb tehnično greben gradaše
wool combing gradašanje, česanje volne
wool hall britanska angleščina tržišče, borza za volno

шерстоткачество n tkanje volne

cevast [é] (-a, -o) röhrenförmig, schlauchförmig; (podoben cevi) röhrenartig, rohrartig, schlauchartig; Röhren- (kost der Röhrenknochen, peč der Röhrenofen)
cevasti cvet rastlinstvo, botanika die Röhrenblüte
cevasti list rastlinstvo, botanika das Schlauchblatt
tehnika cevasto tkanje das Rundweben

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

pest|er [é] (-ra, -ro) bunt, figurativno abwechslungsreich; program: [buntgemischt] bunt gemischt; Bunt- (preja das Buntgarn, tisk der Buntabdruck, perilo die Buntwäsche, tkanje die Buntweberei)
pesti karo das Blockkaro
pesto tkati buntweben

platnen [é] (-a, -o) linnen, Leinen-, Leinwand- (čevelj der Leinenschuh, sukanec der Leinenzwirn, tkanina das Leinengewebe, vezava die Leinwandbindung, vezava knjige der Leineneinband, tkanje die Leinwandbindung, perilo die Leinenwäsche, das Leinenzeug)

ročno manuell, mit der Hand, von Hand, hand- (brušen handgeschliffen, izdelan - sešit handgenäht, vozlan handgeknüpft, izdelan handgearbeitet, meriti čas handstoppen, oblikovan handgeformt, pleten handgestrickt, prebran handverlesen, signiran handsigniert, spreten handfertig, stavljen handgesetzt, šivan handgenäht, tkan handgewebt, vezan handgebunden, voden handbedient), Hand- (izdelana lepenka die Handpappe, tkanje das Handweben, vlaganje das Handeinlegen, vodenje die Handbedienung)

slik|a¹ ženski spol (-e …) das Bild; umetniška, olje: das Gemälde, das Bild; (portret) das Bildnis; v strokovni knjigi: die Abbildung, die Tafel
slika na steklu das Hinterglasbild
jamska slika die Felszeichnung, die Höhlenmalerei
žanrska slika das Genrestück, das Genrebild, das Sittengemälde, Sittenbild, Stimmungsbild
matematika das Bild
množica slik die Bildmenge
(barvna Farbbild, celotna Gesamtbild, čudodelna Gnadenbild, družinska Familienbild, fantazijska Phantasiebild, Marijina Marienbild, mladostna Jugendbildnis, mozaična Mosaikbild, nabožna Andachtsbild, na naslovni strani Titelbild, napačna/popačena Zerrbild, negativna Negativbild, oljna Ölbild, Ölgemälde, oltarna Altarbild, otroška Kinderbild, poročna Hochzeitsbild, senčna Schattenbild, skupinska Gruppenbild, za potni list [Paßbild] Passbild, živali Tierbild, stropna Deckengemälde, testna Testbild, gradbeništvo, arhitektura toplotna Wärmebild, uklonska Beugungsbild, votivna Votivbild, zrcalna Spiegelbild, življenjska Lebensbild)
razstava slik die Gemäldeausstellung
rentgenizacija slike die Gemäldedurchleuchtung
tkanje slike die Bildweberei
zbirka slik die Gemäldesammlung
trgovina s slikami der Bilderhandel
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
kompozicija slike der Bildaufbau
ostrina slike die Bildschärfe
prenos slike die Bildübertragung
podpis k sliki die Bildunterschrift
pismo s sliko die Bildzuschrift
stran s sliko/slikami die Bildseite

tapiserija samostalnik
1. (stenska preproga) ▸ falikárpit, faliszőnyegDvorec je ohranil prekrasne tapete in tapiserije. ▸ A kastély megőrizte gyönyörű tapétáit és faliszőnyegeit.
Vsaka od tapiserij je zahtevala od štiristo do tisoč ur dela. ▸ Mindegyik falikárpit négyszáz és ezer óra közötti munkaórát igényelt.

2. (slikarska tehnika) ▸ kárpit, faliszőnyeg
Na živahen in neobremenjen način nakazuje realizacijo likovne zamisli v različnih materialih - oljni sliki, vitražu, temperi in tapiseriji. ▸ Élénk és kötetlen módon mutatja be egy képzőművészeti ötlet megvalósulását különböző anyagokkal – olajfestményeken, ólomüvegeken, temperaképeken és faliszőnyegen.

textōrius 3 (textor) tkalski, tkalen, pletilen: opus textorium Col. tkanina, pletenina, tkan (pleten) izdelek, tkanje, pletenje; subst.: textorium totum mehercules istud, quod cum maxime agitur Sen. ph.