Franja

drub [drʌb]

1. prehodni glagol
tepsti, premlatiti (into)
vtepati

2. neprehodni glagol
topotati, štorkljati

3. samostalnik
udarec

ferule² [féru:l] prehodni glagol
(na)tepsti

flagellō -āre -āvī -ātum (flagellum)

1. bičati, šibati, tepsti, biti: imae parte flagellari gemuit (arbor) sua robora caudae O., messem perticis Plin. mlatiti, aër radiorum iactu flagellatur Plin., fl. quaestorem Suet., in tergum Q. flagellent colla comae Mart. naj bijejo, se usipljejo po vratu, pondera fl. Stat. stresati, puppem flagellat arbor Stat.; pren.: si puteal multā cautus vibice flagellas Pers. če hudo odiraš, consentiamus mala facinora conscientiā flagellari Sen. ph.

2. metaf.: annonem fl. Plin. = zadrževati žito, tj. ne proda(ja)ti ga, da se mu cena zviša in se s tem povzroči draginja, laxas area flagellat opes Mart. drži premoženje zaklenjeno.

fouailler [fwaje] verbe transitif (pre)bičati, (pre)tepsti, šibati; figuré globoko užaliti

fouetter [fwɛte] verbe transitif bičati, figuré kritizirati; tepsti (z bičem), šibati, figuré razvneti, (raz)buriti, razdražiti; spodbuditi; verbe intransitif udarjati ob, populaire zelo se bati, populaire smrdeti

la grêle fouette contre les vitres toča bije, udarja na šipe
j'ai d'autres chats (ali chiens) à fouetter (figuré) imam druge, važnejše posle, imam druge skrbi v glavi
fournir des verges pour se faire fouetter (figuré) dobavljati orožje proti samemu sebi
il n'y a pas là de quoi fouetter un chat (figuré) prestopek je tu tako majhen, nepomemben, da ne zasluži nobene kazni

fustigate [fʌ́stigeit] prehodni glagol
hudomušno (pre)tepsti, (na)bunkati, strojiti komu kožo

hȁriti -īm dial. tepsti, tolči

herir [-ie/i-] raniti, poškodovati, tepsti, biti; užaliti

herir al miedo biti brez strahu
herir de muerte smrtno raniti
herir el suelo con el pie cepetati, udarjati z nogo ob tla
herir la vanidad de alg užaliti koga v njegovem samoljubju
herirse en el dedo urezati se v prst

lam¹ [læm] prehodni glagol
sleng tepsti, pretepsti, premlatiti

lémati lêmām biti, tolči, mlatiti, tepsti: ljudi su ga lemali kao vola

lick² [lik]

1. prehodni glagol
lizati, polizati, oblizati
figurativno lizati kaj (plamen)
pogovorno pretepsti, tepsti, premagati, obvladati (problem), presegati, prekašati

2. neprehodni glagol
božati, lizati (valovi)
sleng hiteti, drveti

to lick s.o.'s boots (ali shoes) plaziti se pred kom
to lick into shape urediti, spraviti v red, dati čemu pravo obliko
figurativno to lick one's wounds lizati si rane, oddahniti se
figurativno to lick the dust biti poražen, pasti v borbi
sleng that licks creation (ali everything) to presega vse meje
this licks me temu nisem dorastel, tega ne morem razumeti
figurativno to lick one's lips (ali chops) oblizovati se
sleng as hard as he could lick kakor hitro je lahko tekel
to lick up (ali off) polizati

lìnjati -ām dial. tepsti: čuje se da ga žena linja

ljúštiti ljȗštīm
I.
1. lupiti, majiti: ljuštiti jabuku
2. luščiti: ljuštiti pasulj
3. trebiti si: soko rosno perje ljušti
4. ličkati: ljuštiti kukuruz
5. ekspr. veliko jesti, piti: ljuštiti proju; ovaj ljušti samo rakiju
6. kartati (se)
7. tolči, tepsti
II. ljuštiti se
1. lupiti se, majiti se
2. luščiti se: gvožđe se pri kovanju ljušti
3. goliti se

lomàtati -ām
I.
1. mahati: lomatati rukama
2. tepsti: sudbina nas lomata
3. tepsti, pretepati, mlatiti: lomatati kandžijom po čovjeku
4. ekspr. gobezdati, čvekati: lomatati koješta; usijane glave lomataju o nekakvoj sreći
II. lomatati se
1. lomiti se: putnici su se po rđavu terenu lomatali preko brda
2. zibati se: jedrenjače se lomataju

màkljati -ām
1. rezljati: makljati dugu
2. ekspr. tepsti: makljati koga kao vola u kupusu
3. brusiti si pete: imaš mnogo do kuće da makljaš
4. ekspr. požrešno jesti: kad ovaj stane da maklja, nitko mu nije ravan

mamùzati -ām
1. spodbadati z ostrogami: mamuzati konja
2. ekspr. tepsti: nemojte vi njega mamuzati i tući
3. suvati: mamuzati koga u rebra

mȁstiti -īm
1. mastiti, drozgati, mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: bosim nogama mastiti grožđe; mastiti grožđe mašinom
2. ekspr. tepsti: mastiti koga ljeskovcem, leskovcem

mȁzati mȁžēm
1. mazati: mazati maslac na hljeb, hleb, na kruh; mazati lice bjelilom, belilom, šminkom; ovaj slikar ne slika nego maže
2. mazati, podkupovati: valja mazati, pa onda ide
3. ekspr. tepsti: mazati leđa
4. beliti
5. ekspr. pošteno jesti; laže i maže s sladkimi besedami vara

menare

A) v. tr. (pres. meno)

1. voditi, peljati:
menare buono pren. nositi srečo
menare il can per l'aia pren. ovinkariti
menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos

2. živeti, preživljati

3. zadati (udarce); tepsti:
menare botte da orbi močno udarjati
zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!

4.
menare la coda mahati z repom
menare i piedi hitro hoditi
menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem

5. izzivati; povzročiti, povzročati:
menare scandalo izzvati škandal
menare vanto hvaliti se, bahati se

B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se

mlátiti mlâtīm, mlȃćāh -āše, mlátio -ila, mlȃćen
I.
1. mlatiti: mlatiti pšenicu, praznu slamu, gloginje mlatiti prazno slamo
2. klatiti: mlatiti jabuke, kruške, orahe
3. tepsti, tolči, biti: mlatiti jadnu životinju; mlatiti koga toljagom tepsti koga z gorjačo; Srbi su mlatili Turke da se gora orila
4. mahati, kriliti, bingljati: mlatiti rukama, nogama sjedeći na klupi
5. majati: jugovina je mlatila vrhovima šume
6. gobezdati: ne mlatite pred djecom koješta
II. mlatiti se
1. tepsti se: mlatiti se s djecom iz komšiluka
2. potikati se, postopati: mlatiti se po svijetu; kelner se mlatio po lokalu
3. plahutati, plahetati: odijelo se mlati oko struka kad djevojka brzo ide
4. ekspr. vlačiti se: Stepan je naš sused, i ja neću dopustiti da se ti s njegovom ženom mlatiš