Franja

doktorska disertacija stalna zveza
(znanstveno delo) ▸ doktori disszertáció, doktori értekezésČlani komisije lahko že v času ocenjevanja predloga doktorske disertacije sporočijo kandidatu pripombe. ▸ A bizottság tagjai már a doktori disszertációs javaslat elbírálása során is tehetnek észrevételeket a jelöltnek.
Po prihodu iz vojske je nadaljeval študij in leta 1991 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. ▸ A hadseregből való távozása után folytatta tanulmányait, és 1991-ben sikeresen megvédte doktori disszertációját.

gláven¹ (-vna -o)

A) adj.

1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale

2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra

B) glávni (-a -o) m, f, n

1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale

góst (-a -o) adj.

1. denso; fitto; folto; compatto:
gosta juha brodo denso
gosta tema buio fitto
gosti lasje capelli folti
gost gozd bosco folto

2. (ki se javlja v kratkih časovnih presledkih) fitto; frequente:
gosti udarci gragnuola di colpi
gosti obiski visite frequenti

3. (ki obstaja v veliki meri) intenso; forte:
gost promet traffico intenso
gosta naseljenost alta densità della popolazione
knjiž. gost molk silenzio assoluto, totale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. gosta omaka sugo ristretto
vet. gosta juha pastone
gosta megla bruma
gosta rešetka ramata

grôzen (-zna -o) adj.

1. orrendo, terribile, spaventoso, tremendo; brutto; atroce, agghiacciante:
grozen zločin orrendo delitto
grozna novica brutta notizia

2. pren. (ki s svojim vedenjem povzroča odpor) terribile, odioso, antipatico:
grozen značaj caratteraccio, carattere antipatico

3. pren. (ki se ponavlja v visoki stopnji) terribile, tremendo, orrendo:
grozen strah terribile spavento
grozna tema un buio tremendo

4. pren. (zelo slab) orrendo, schifoso:
jedli smo grozno hrano il cibo era schifoso

5. pog. pren. (zelo grd) brutto, bruttissimo; orribile:
grozni čevlji scarpe bruttissime

6. nareč. (čeden) carino, grazioso:
grozno dekle una ragazza carina

íjevski (-a -o) adj. lingv. in i:
ijevska osnova tema in i

izbírati to choose; to select; to pick out; to sort out

težko je izbírati med tema dvema knjigama there is not much to choose between these two books (= obe sta enaki)

kočljiv pridevnik
1. (problematičen; neprijeten) ▸ kényesMeso ne sme imeti sledov razkroja, kar je posebej kočljivo poleti. ▸ A húson ne legyen jele rothadásnak, ez nyáron különösen kényes kérdés.
Odnos med znanostjo in vero je bil od nekdaj kočljiv. ▸ A tudomány és a vallás kapcsolata mindig is kényes terület volt.
Čeprav so pred začetkom veljali za prvega favorita zaključnega turnirja, so se Nemci znašli v precej kočljivem položaju. ▸ Bár már a kezdés előtt a döntő első számú favoritjának számítottak, a németek meglehetősen kényes helyzetbe kerültek.

2. (o spolni dejavnosti) ▸ kényes, sikamlósDanes fotoaparati omogočajo brisanje kočljivih posnetkov, saj si jih lahko takoj ogledamo na zaslonu. ▸ Ma már a fényképezőgépek lehetővé teszik a kényes felvételek törlését, mivel azok azonnal láthatók a kijelzőn.
Videokaseta posnetkov igralke in bobnarja v kočljivih položajih je postala velika prodajna uspešnica. ▸ A videokazetta, amelyen a színésznő és a dobos sikamlós pózokban látható, nagy sikert aratott.

kongres samostalnik
1. (srečanje) ▸ kongresszusNa začetku kariere, kot mlada zdravnica, nisem nikoli čutila strahu pred nastopanjem na kongresih v tujini. ▸ Pályám kezdetén, fiatal orvosként soha nem féltem attól, hogy felszólaljak külföldi kongresszusokon.
Kongresa se poleg delegatov udeležuje še okoli 300 drugih članov in privržencev stranke. ▸ A kongresszuson a küldötteken kívül még körülbelül 300 más párttag és támogató vesz részt.
Povezane iztočnice: dunajski kongres, evharistični kongres, ljubljanski kongres

2. (zakonodajno telo) ▸ kongresszusPrav tako kaže, da nobena stranka ne bo dobila absolutne večine v kongresu. ▸ Úgy tűnik továbbá, hogy egyetlen párt sem fog abszolút többséget szerezni a kongresszusban.
Povezane iztočnice: predstavniški dom kongresa, spodnji dom kongresa, zgornji dom kongresa

3. (o organizaciji) ▸ kongresszusGandhi je tedaj ustanovil indijski kongres, ki se je zavzemal za pravice indijske manjšine. ▸ Gandhi ekkor megalapította az indiai kongresszust, amely az indiai kisebbség jogaiért küzdőtt.
Povezane iztočnice: Afriški nacionalni kongres, Afriški narodni kongres

ljubezenski pridevnik
1. (o ljubezni) ▸ szerelmi, szerelmesMoja ljubezenska zgodba je trajala le nekaj tednov. ▸ Az én szerelmi történetem csak néhány hétig tartott.Kot vidimo, lahko ljubezenske afere uničijo dober zakon, a pomagajo stabilizirati slabega. ▸ Mint láthatjuk, a szerelmi afférok tönkretehetik a jó házasságot, de segíthetnek stabilizálni a rosszat.Moje ljubezensko življenje je že nekaj časa stabilno. ▸ A szerelmi életem már egy ideje stabil.Verjetno je potem srečala fanta, s katerim je ustvarila uspešno ljubezensko razmerje. ▸ Valószínűleg ezt követően találkozott azzal a fiúval, akivel sikeres szerelmi kapcsolata alakult ki.
Povezane iztočnice: ljubezenski trikotnik, ljubezenski napoj, ljubezensko gnezdece, ljubezenska lirika, ljubezenske zvezde

2. (o spolnem odnosu) ▸ szerelmi, szerelmesV filmu je kar nekaj vročih ljubezenskih prizorov. ▸ A filmben jó néhány forró szerelmes jelenet van.Strasten stik ustnic dejansko pomeni uvod v ljubezenski akt. ▸ Az ajkak szenvedélyes érintkezése valójában bevezetés a szerelmi aktusba.

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

mrak moški spol (-a …) die Dämmerung, Abenddämmerung; (tema) die Dunkelheit, das Halbdunkel
ko pade mrak bei der einbrechenden Dämmerung, bei Einbruch der Dunkelheit/Nacht
do mraka bis zum Dunkelwerden
ob mraku (ko se zmrači) bei Eintritt der Dunkelheit

nadaljeváti (-újem)

A) imperf.
nadaljevati kaj, s čim continuare, proseguire; riprendere
potovanje je nadaljeval drugi dan proseguì il viaggio il giorno dopo
danes bomo nadaljevali temo prejšnjega predavanja oggi riprenderemo il tema della lezione precedente
nadaljevati študij, tradicijo proseguire gli studi, continuare la tradizione

B) nadaljeváti se (-újem se) imperf. refl.

1. intr. continuare; permanere:
sezona se nadaljuje la stagione continua
lepo vreme se nadaljuje permane il bel tempo

2. (biti objavljen v časopisu po delih) continuare, seguire:
članek se nadaljuje na zadnji strani l'articolo segue sull'ultima pagina

najljubš|i (-a, -e) der/die/das liebste, Lieblings- (avtor der Lieblingsautor, pesnik der Lieblingsdichter, barva die Lieblingsfarbe, jed das Lieblingsgericht, die Lieblingsspeise, knjiga das Lieblingsbuch, tema das Lieblingsthema, žena die Lieblingsfrau)

náloga tarea f , función f , cometido m ; (dolžnost) deber m , obligación f

pismena (šolska) naloga tema m, (domača) deber m; (vaja) ejercicio m
nagradna naloga tema m de concurso
kazenska naloga (v šoli) ejercicio m suplementario (ali de castigo)
izpolniti svojo nalogo cumplir su cometido
postaviti si za nalogo, da ... imponerse como un deber la tarea de (nedoločnik)
prevzeti nalogo aceptar una tarea, encargarse de un trabajo
rešiti nalogo (tudi mat) resolver un problema

neaktuálen (-lna -o) adj. inattuale, datato; stantio; pejor. vieto:
neaktualna tema argomento datato
neaktualna vest notizia stantia

občutljív (-a -o) adj.

1. sensibile:
občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
občutljiv za toploto termosensibile
likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
med. občutljiv za bolečino dolorifico
med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

2. sensibile, suscettibile, impressionabile

3. občutljiv za sensibile a:
vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

4. delicato:
raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
občutljiva tema tema delicato, scottante

obrábljen usé, détérioré

obrabljena obleka vêtement moški spol usé (ali fatigué)
obrabljen stroj machine ženski spol fatiguée (ali usée); figurativno banal, éculé, rebattu
obrabljena fraza phrase ženski spol banale
obrabljena tema théme moški spol rebattu (ali éculé)

oddaljeváti (-újem) | oddaljíti (-ím)

A) imperf., perf. allontanare, scostare; rimuovere

B) oddaljeváti se (-újem se) | oddaljíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. allontanarsi; scostarsi; discostarsi; staccarsi; pren. tralignare

2. divergere; divagare; dilungarsi:
oddaljiti se od predmeta divagare dal tema; pren. uscire dal seminato

3. estraniarsi

odstraníti apartar; eliminar; quitar; abolir; suprimir ; (dvome) disipar, desvanecer ; (madež) quitar ; (tumor) extirpar ; (iz službe) remover

odstraniti težave allanar dificultades
odstraniti zapreke remover obstáculos
odstraniti zlo remediar el mal
odstraniti se alejarse; retirarse, apartarse; (proč oditi) irse, marcharse
odstraniti se od téme desviarse del tema

ogúljen (-a -o) adj. logoro, liso, banale, trito, frusto, abusato:
nosil je čisto oguljen plašč portava un mantello tutto frusto
oguljena tema argomento trito e ritrito
oguljene fraze frasi fruste, clichê, stereotipi, tritume
pren. oguljeno blago ragnatela