Franja

hirati glagol
1. (postajati slaboten) ▸ sorvad, hervad, aszalódikMaja zdaj že lep čas noče jesti, iz tedna v teden bolj hira, njeno telo postaja podobno okostnjaku. ▸ Maja már egy jó ideje nem akar enni, hétről hétre egyre jobban sorvad, a teste egyre inkább csontvázra hasonlít.
Če rastlina brez vidnega razloga hira, jo morate vzeti iz posode in ji natančno pregledati korenine. ▸ Ha a növény látható ok nélkül fonnyadozik, ki kell venni a cserépből és meg kell vizsgálni a gyökereit.

2. (propadati) ▸ hanyatlik, visszaesikPrišlo je do popolnega zatona trgovine v mestnem središču, saj manjše trgovine in butiki kar po vrsti zapirajo vrata, vse bolj pa hirajo tudi veleblagovnice. ▸ A városközpontban teljesen visszaesett a kereskedelem, a kisebb üzletek és a butikok egymás után zárnak be, valamint egyre inkább hanyatlanak a nagyáruházak is.

hitra hrana stalna zveza
(o načinu priprave jedi) ▸ gyorsétel
Tudi kadim ne in ne jem hitre hrane. ▸ Nem dohányzom és nem fogyasztok gyorsételeket.
Jejte redno in dobro najmanj trikrat na dan, izogibajte se hitri hrani in alkoholu. ▸ Egyen rendszeresen legalább háromszor naponta jól, kerülje a gyorsételeket és az alkoholt.
Raziskave kažejo, da se tisti, ki jedo v restavraciji s hitro hrano dvakrat na teden, v dveh letih zredijo v povprečju za 4 kilograme. ▸ A kutatások szerint azok, akik hetente kétszer esznek gyorsételeket, két év alatt átlagosan 4 kilogrammot híznak.

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

ist|i (-a, -o)

1. (istoveten) derselbe (kratica : ders.), dieselbe, dasselbe
isti dan/istega dne am selben Tag
isti trenutek/isto leto im selben Moment/Jahr
isti teden/isto uro in der selben Woche/Stunde
v isti hiši im selben Haus
ob istem času zur selben Zeit
Naslov ist? Selbe Adresse?

2. (istovrsten) der/die/das gleiche
iste vrste gleichartig, einerlei, biologija artgleich
iste barve gleichfarbig
istega ranga gleichrangig
biti istega mnenja einer Meinung sein (mit), Ansichten teilen (mit)
iz istega lesa/testa figurativno vom gleichen Holz
istega pomena/z istim pomenom gleichbedeutend (mit)
v istem cenovnem razredu in derselben Preislage
z istim številom točk punktgleich (tudi šport)
istih let gleichalt(e)rig
istih misli [gleichdenkend] gleich denkend, [gleichgesinnt] gleich gesinnt
ostati isti cena: [gleichbleiben] gleich bleiben
|
figurativno iste sorte ptiči skupaj letijo gleich und gleich gesellt sich gern
vse meriti z istim vatlom alles nach der gleichen Elle messen
spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
ista figa dieselbe Scheiße
| ➞ → koš, ➞ → sapa

izbljuvek samostalnik
1. (telesna tekočina) ▸ hányás, hányadék, köpetZ analizo izbljuvkov lahko zelo enostavno ugotovimo, s čim se sove hranijo. ▸ A köpet elemzésével nagyon egyszerűen megállapítható, mivel táplálkoznak a baglyok.
Obdukcija je pokazala, da se je delavec zadušil s hrano oziroma izbljuvki. ▸ A boncolás kimutatta, hogy a dolgozó fulladását étel, illetve hányadék okozta.

2. neformalno (o izjavi) ▸ fröcsögés
Tisti izbljuvki neke politične stranke so pa samo slabo prikrit strah pred slabitvijo lastne (strankarske, ne državne) moči. ▸ Egy politikai párt fröcsögése csak a saját (párt-, nem állami) hatalmának gyengülésétől való, rosszul leplezett félelme.

3. (o vulkanskem izbruhu) ▸ kitörés, kiömlésVulkanski izbljuvek se je ves ta čas počasi pomikal proti morju, Tihemu oceanu, in ga prejšnji teden tudi dosegel. ▸ A vulkán által kiokádott láva lassan hömpölygött a tenger, azaz a Csendes-óceán felé, a múlt héten pedig el is érte.

jútri tomorrow, arhaično on the morrow

do jútri till tomorrow
jútri zjutraj, jútri dopoldne tomorrow morning
jútri popoldne tomorrow afternoon
jútri zvečer (ponoči) tomorrow evening (night)
jútri teden (dva tedna, 14 dni) tomorrow week (fortnight)
jútri je nedelja tomorrow is Sunday
jútri je tudi še en dan (figurativno) tomorrow will be time enough
na svidenje jútri! goodbye till tomorrow!

jútri demain

jutri zjutraj demain matin
jutri opoldne demain à midi
jutri zvečer demain soir
jutri teden demain en huit
od danes na jutri du jour au lendemain
čakati do jutri attendre à demain (ali au lendemain)
bolje danes kot jutri le plus tôt sera le mieux
jutri je tudi še en dan! à demain les affaires!, demain nous aurons le temps!, à chaque jour suffit sa peine!
odgoditi do jutri ajourner (ali remettre) au lendemain
ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš il ne faut pas remettre au lendemain ce qu'on peut faire le jour même

jútri mañana

jutri zjutraj, dopoldne mañana por la mañana
jutri opoldne mañana a mediodía
jutri zvečer, ponoči mañana por la noche
jutri popoldne mañana por la tarde
jutri zgodaj (rano) mañana temprano
jutri teden de mañana en ocho días
od danes na jutri de hoy para mañana; de un día a otro
bolje danes kot jutri más vale hoy que mañana
jutri je tudi še en dan mañana será otro día
čakati do jutri esperar hasta mañana
odgoditi do jutri aplazar para (ali hasta) mañana

kàk (-a -o) adj.

1. (izraža nedoločnost osebe ali stvari) qualche:
prenočili bomo v kaki koči pernotteremo in qualche baita

2. (izraža približnost) qualche; un:
za kak teden bi šel rad na morje mi piacerebbe andare al mare per qualche settimana
redi kakih deset glav živine alleva una decina di capi di bestiame

3. (v prislovni rabi nekako, približno) circa; un:
v Firencah sem bil kake petkrat a Firenze ci sono stato cinque o sei volte

kamena doba frazem
lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ kőkorszak, kőkor
Sklepi, ki jih je prejšnji teden sprejel izvršni odbor, pomenijo korak nazaj – v kameno dobo. ▸ Az igazgatóság múlt heti döntései visszalépést jelentenek – a kőkorszakba.
Sam sem še vedno v kameni dobi: svinčnik, radirka, notni papir. ▸ Jómagam még mindig a kőkorszakban élek: ceruza, radír, kottapapír.
F1 je šport vrhunske tehnologije, žal pa je njegovo vodstvo še vedno v kameni dobi. ▸ Az F1 a csúcstechnológia sportja, de sajnos a vezetés még mindig a kőkorszakban él.

krížev

krížev pot Stations pl (ali Way) of the Cross
krížev teden religija Rogation week
opraviti, moliti krížev pot religija to do the (ali one's) stations

krížev de (la) croix, de trèfle

križev as (kralj) as moški spol (roi moški spol) de trèfle
križev pot (religija) chemin moški spol de la croix
križev teden (religija) semaine ženski spol des rogations

krížev

križev pot (rel) vía f crucis
križev teden la semana de las rogaciones

krvodajalska akcija stalna zveza
(dogodek) ▸ véradási akció, véradó akció
Minuli teden sta v naših krajih potekali kar dve krvodajalski akciji. ▸ A múlt héten két véradási akcióra is sor került környékünkön.

kvátern

kváterni teden Ember Week
kváterni post Ember Days pl

lasišče samostalnik
1. (del glave) ▸ fejbőrGlavni znak ušivosti je srbenje lasišča, ki se pogosto pojavi prvi teden po okužbi. ▸ A tetvesség fő jele a fejbőr viszketése, amely gyakran a fertőzést követő első héten jelentkezik.

2. (lasje) ▸ hajzat, hajZa mizo je brezbrižno sedel starejši moški črnega bujnega lasišča, prepredenega s sivimi lasmi in z ravno takšnimi brki. ▸ Közömbösen ült az asztalnál egy ősz hajszálakkal tarkított, dús, fekete hajzatú és hasonló bajuszt viselő idős férfi.

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

miníti (poteči) to be over, to run out; to expire, to elapse, to lapse; (leta) roll by, to roll on; (iti mimo) to pass by, to go by

učna ura je minila the lesson is over
rok je minil the deadline has passed
skoraj ne mine teden, da ne bi deževalo hardly a week goes by without it raining
kako hitro mine čas! how (quickly) time flies (ali slips by)!
minilo me je to (= naveličal sem se tega) I got tired of it
ni ga še minila njegova norost he hasn't got over his folly yet

minúli -a, -o past; gone by; (rok) expired; elapsed

minúli, -a, -o teden last week
minúli, -a, -o mesec last month
minúlega meseca trgovina ult(imo)
minúlo delo past work

molitven|i (-a, -o) Gebets- (stolp der Gebetsturm, obrazec die Gebetsformel, teden die Gebetswoche, preproga der Gebetsteppich)
molitveno bogoslužje der Bittgottesdienst