Franja

in-iūstus 3, adv. -ē

1. nepravičen, krivičen, protipraven, oster, strog: Val. Fl., civis Ci., vir Q., noverca V. trdosrčna, tam iniustus existimator rerum Ci., cum rex iniustus esse coepit Ci., iniustius homine Ter., accusatores iniustissimi Lact., facis iniuste, Laeli, si … Ci., multa iniuste fieri possunt Ci. lahko se zgodijo mnoge krivice, iniuste facta Ci. krivična dejanja, morbus non iniuste terret Cels. ne brez vzroka, iniustissime nihil officere alicui S., iniuste dicere in aliquem Pl., iniustissime aliquid colere S., iniuste iniungere laborem Q., ei ante iniusta poena luenda est, quam iusta repetenda Ci., rogatio iniustissima Ci., iusta … , iniusta causa Ci., iracundia Ci., amor O., i. bellum Ci., fenus L., iniustae vindiciae Ci., incommoda iniustissima Ci., iniustissimum ducere Arn.; subst. iniūstum -ī, n krivica, krivičnost: metu iniusti H., iniusta tueri Q., de iustis et iniustis tractare Q., multa iniusta fiunt Ter., aliquid facere iniustum Lact. krivico storiti; enalaga: iniustus dens O. zob zavisti, iniusta regna O. krivično pridobljeno.

2. metaf.
a) težeč, težek, hud, nadležen: onus Ci., fasces V., dolor Q.
b) neprimeren, nepravšen (pravšnji), neenak: vires Stat.

klobig okoren; težek, masiven

korbàčina ž težek, velik korobač

krût krúta krúto, dol. krûtī -ā -ō, komp. krȕćī -ā -ē
1. trd: krut papir; -a košulja; -a noga u koljenu
2. tog, okorel: -o vladanje, ponašanje; krut karakter
3. otrpel, trd: -i prsti od zime
4. težek: -a bolest
5. trd, neizprosen: -i propisi
6. oster: -a zima
7. trden: -o tijelo, telo
8. nezlomljiv: krut čovjek
9. trd, nabrekel: -i ud
10. krut, surov: krut režim Austrije u Bosni

laborioso agg.

1. težek, težaven, mučen:
parto laborioso težek porod (tudi pren.)

2. delaven, marljiv, priden

labo(u)red [léibəd] pridevnik
mučen, težek; prisiljen (stil); skrbno izdelan

leaden [ledn] pridevnik (leadenly prislov)
svinčen, svinčeno siv
figurativno svinčen, težek, počasen, okoren

sleep's leaden sceptre omamna sila
leaden slumber globoko spanje
leaden sword top meč, nerabno orožje

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

ljût ljúta ljúto, dol. ljûtī -ā -ō, komp. ljȕćī -ā -ē
1. hud, jezen: ljut na sina zbog nestašluka; ljut zbog neuspeha; ljut kao ris
2. jezljiv, togotljiv: -a maćeha
3. hud, nevaren: ljut neprijatelj; -a zmija; -i vuk
4. hud, težek: -a rana, pogreška
5. hud, jedek, oster: ljut duvan; -a rakija; -o jelo, sirće
6. hud, vroč: -a bitka
7. hud, velik: ljut siromah; -a pijanica
8. hud, navdušen: ljut ilirac, radikal, borac
9. oster, bridek: -a sablja; ljut nož, mač
10. hud, mrzel: -a zima; ljut mraz
11. -i pas hudi pes; -a rada bot. materine drobtinice, Anacyclus pyrethrum; -a smreka bot. feničanski brin, Juniperus phoenicea; -a trava bot. pisana šmarna detelja, Atropa belladonna

logged [lɔgd] pridevnik
prepojen (z vodo); težek, okoren

lourd, e [lur, d] adjectif težek; soparen; neokreten, neroden; naporen; neznosen; masculin, populaire kmet; féminin, populaire vrata

une lourde tâche težka naloga
lourde faute težka, huda, groba napaka
aliment masculin lourd težka jed
artillerie féminin, eau féminin lourde težka artilerija, voda
huile féminin lourde težko olje
industrie féminin lourde težka industrija
temps masculin lourd soparno vreme
odeur féminin lourde močan, oster vonj
marché masculin lourd medel trg (na borzi, kadar padajo tečaji)
poids masculin, boxeur masculin lourd boksar težke kategorije
avoir la main lourde imeti težko roko (za udarce, za kaznovanje; preveč stresti v), biti neroden
avoir la tête lourde imeti težko glavo, imeti rahel glavobol, biti omamljen
peser lourd biti težak (nad poprečjem)
cela ne pèsera pas lourd dans la balance to ne bo imelo velike važnosti (ko bo šlo za odločitev)
il n'en sait pas lourd on o tem presneto malo ve
lourd de conséquences težkih posledic
lourd de promesses mnogo obetajoč

lumpish [lʌ́mpiš] pridevnik (lumpishly prislov)
okoren, neroden, težek, butast

malagevole agg. težek, naporen, hud:
salita malagevole naporen, težek vzpon
tempi malagevoli hudi časi

massiccio

A) agg. (m pl. -ci)

1. masiven

2. trden, okoren, kompakten

3. pren. težek, okoren; hud:
spropositi massicci hude napake

4. močen, silen, stopnjevan:
si è preso una massiccia scarica di pugni močno so ga obdelali s pestmi

B) m (pl. -ci) geogr. gorski masiv

massy [mǽsi] pridevnik
masiven, težek, trden, čvrst, velik, okoren

mȕčan -čna -o
1. mučen: mučan put; -a tišina
2. težaven: mučan posao
3. utrujen, truden: djeda Nikola, star i mučan, još je ljudima od koristi
4. težek, neznosen: na izdavanju zakona knez Miloš je bio vrlo mučan
5. zaskrbljen: -e oči
6. s trudom prislužen: mučan hljeb

nȁopāk -a -o
1. naroben: -a strana
2. napačen: naopak zaključak
3. hudoben: naopak čovjek
4. hud, težek: vremena su danas -a

nasty [ná:sti] pridevnik (nastiliy prislov)
umazan, gnusen, oduren; opolzek, nespodoben, grd (značaj); zloben (to do)
grozeč, nevaren (morje), viharen (vreme), težek, hud (nesreča); neprijeten

a nasty customer neljub gost
in a nasty fix v hudih škripcih, v kaši
a nasty jar zavrnitev
a nasty one zelo neprijeten (udarec, graja, zavrnitev itd.)

onerōsus 3, adv. -ē (onus)

1. „bremenát“, težeč, têžek (težák), tiščeč, tlačeč, obremenjujoč: Paul. Nol., praeda V., hasta O., sit humus cineri non onerosa tuo O., aër est onerosior igne O., pirorum cibus etiam valentibus o. Plin.

2. metaf. nadležen, siten, zoprn: collatio, donatio Plin. iun., onerosior altera sors est O., erat onerosum accusare damnatum Plin. iun., exercitus voracibus impensis onerosus Val. Max., plus onerosus honor Sid.; adv. komp.: onerosius Cass.

opprēsso

A) agg. težek:
avere il respiro oppresso težko dihati

B) m (f -sa) zatiranec