Franja

Zadetki iskanja

  • čist (-a, -o)

    1. (neonesnažen) rein
    naravno čist naturrein
    čist zrak reine Luft ( figurativnozrak je čist die Luft ist rein)

    2. (snažen) rein, sauber

    3. (nepopačen) -rein (sortno sortenrein, zvočno klangrein)

    4. (brez primesi) rein, pur; rein- (iz čiste svile/volne/ čistega lanu/srebra/zlata reinseiden/reinwollen,reinleinen/reinsilbern/reingolden; v čisti modri/ rumeni … barvi reinblau/reingelb)

    5. (izčiščen) geläutert

    6. (bister) rein, klar
    kristalno čist kristallklar, samo za vodo: quellklar

    7. (svetal) kovine, tla ipd.: blank
    blesteče čist blitzsauber, blitzblank, spiegelblank
    globinsko čist tiefsauber

    8. (neto) Netto-, Rein- (dohodek das Reineinkommen, donos der Reinertrag, dobiček der Reingewinn, teža das Reingewicht, mezda/plača der Nettolohn, vrednost der Nettowert)

    9. tehnika, kemija kovine: Fein- (železova ruda das Eisenfeinerz, baker das Feinkupfer, srebro das Feinsilber, zlato das Feingold)

    10. (teoretski) filozofija, matematika: rein

    11. moralno: rein, čednosten: keusch

    12. (neskaljen) veselje: ungemischt
    |
    imeti čiste roke reine Hände haben, samo figurativno eine reine/saubere Weste haben
    iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
    figurativno naliti komu čistega vina (jemandem) reinen Wein einschenken
    biti s seboj na čistem mit sich selbst im Reinen sein
    priti si na čisto z ins Reine kommen mit
    čistemu je vse čisto dem Reinen ist alles rein
  • čist propre, pur, net, clair, chaste

    čista obleka habit moški spol propre
    čista teža poids moški spol net
    čisto vino vin moški spol pur
    čisto zlato or moški spol fin
    čist zrak air moški spol pur
    čisto delo travail moški spol soigné
    čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
    čista vest conscience ženski spol nette
    imeti čiste roke avoir les mains nettes
    čista resnica vérité ženski spol pure
    to je čista resnica c'est la pure vérité
    biti si na čistem en avoir le cœur net
    na čisto prepisati mettre au net, recopier
  • číst (-a -o)

    A) adj.

    1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
    čista srajca camicia pulita
    čist zrak aria pura

    2. (brez primesi) puro:
    čisto zlato oro puro
    čista pasma razza pura
    čista matematika matematica pura

    3. (ki ni hripav) puro, limpido:
    čist glas voce limpida

    4. ekon. netto:
    čisti dobiček guadagno netto

    5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
    čisto srce cuore puro
    čisti nameni intenzioni oneste
    čisto življenje vita immacolata, senza macchia

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
    to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
    to je čista laž è una menzogna bell'e buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    farm. čisti bencin benzina depurata
    filoz. čisti razum ragione pura
    gastr. čista juha brodo liscio
    trg. čista teža peso netto
    pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
    pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
    pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

    B) čísti (-a -o) m, f, n
    prepisati na čisto trascrivere in bella copia
    biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
    priti si na čisto venire a capo di
    pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
    gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale
  • číst puro; limpio; neto; claro; casto

    čisti dobiček beneficio m neto
    čista teža peso m neto
    čisto zlato oro m puro
    čista svila seda f pura
    imeti čisto vest tener la conciencia limpia
    prepisati na čisto copiar, poner en limpio
  • debelost samostalnik
    1. (prevelika telesna teža) ▸ túlsúly, kövérség
    pretirana debelost ▸ túlzott kövérség
    huda debelost ▸ tetemes túlsúly
    ekstremna debelost ▸ extrém kövérség
    otroška debelost ▸ gyermekkori túlsúly
    povzročati debelost ▸ túlsúlyt okoz
    preprečevati debelost ▸ túlsúlyt megelőz
    zmanjševati debelost ▸ túlsúlyt csökkent
    odpravljati debelost ▸ túlsúlyt leküzd
    nagnjen k debelosti ▸ hízásra hajlamos
    nagnjenost k debelosti ▸ hízási hajlam
    debelost in vitkost ▸ kövérség és soványság
    debelost in sladkorna bolezen ▸ túlsúly és cukorbetegség
    Pazim na prehrano, malce sem namreč nagnjena k debelosti. ▸ Ügyelek az étkezésre, mivel kissé hajlamos vagyok a hízásra.
    Sopomenke: debelušnost
    Povezane iztočnice: abdominalna debelost

    2. (širina; debelina) ▸ vastagság
    Razlika je predvsem v teži in debelosti materiala, zato je obleka precej lažja za nošenje. ▸ A különbség elsősorban az anyag súlyában és vastagságában van, így a ruha viselése sokkal könnyebb.
  • dodatn|i (-a, -o) Mehr-, Nach-, Neben-, Sekundär-, Sonder-, Zusatz-; Mehr- (poraba der Mehrverbrauch, teža das Mehrgewicht, vrednost der Mehrwert, obremenitev die Mehrbelastung, Zusatzbelastung, napetost die Zusatzspannung, storilnost die Mehrleistung, potrebe množina der Mehrbedarf, dohodki množina Mehreinnahmen, donos der Mehrertrag, izdatki množina Mehrausgaben, izkupiček der Mehrerlös, stroški množina der Mehraufwand, tovor die Mehrfracht); Nach- (rok die Nachfrist, gorilnik der Nachbrenner, porto das Nachporto, naročilo die Nachbestellung, tehnika drobljenje die Nachzerkleinerung, naročilo die Nachforderung, oboroževanje die Nachrüstung, pospeševanje die Nachbeschleunigung); Neben- (funkcija das Nebenamt, okolnost der Nebenumstand, pristojbina die Nebengebühr, zaposlitev die Nebenbeschäftigung, obveznost die Nebenverbindlichkeit, pogodba der Nebenvertrag, dogovor die Nebenabrede, dohodek die Nebeneinnahme, koriščenje die Nebennutzung); Sekundär- (pomnilnik der Sekundärspeicher); Zusatz- (naprava das Zusatzgerät, številka die Zusatzzahl, zavorna luč die Zusatzbremsleuchte, dopust der Zusatzurlaub, predlog der Zusatzantrag, protokol das Zusatzprotokoll, sporazum das Zusatzabkommen)
  • dokaz moški spol (-a …) der Beweis (tudi pravo)
    dokaz prisotnosti neke snovi, istovetnosti, očetovstva itd.: der Nachweis
    (izkaz) der Erweis; (potrditev) die Bezeugung
    dokaz krivde pravo die Überführung
    kot dokaz als Beweis
    -beweis (z alibijem Alibibeweis, pristnosti Echtheitsbeweis, krivde Schuldbeweis, ljubezni Liebesbeweis, nedolžnosti Unschuldsbeweis, prijateljstva Freundschaftsbeweis, resnice Wahrheitsbeweis, za bivanje Božje Gottesbeweis, z izvedencem Sachverständigenbeweis, nasprotni Gegenbeweis); -nachweis (alkohola Alkoholnachweis, istovetnosti Identitätsnachweis, očetovstva Vaterschaftsnachweis, vročitve Zustellnachweis, sledov Spurennachweis)
    predložiti dokaz den Beweis antreten
    izvajati dokaze Beweise führen
    izvajalec dokazov der Beweisführer
    teža dokazov Last der Beweise
    zaradi pomanjkanja dokazov pravo aus Mangel an Beweisen
  • fúnt (angleški denar) pound (sterling); (teža, utež, 453,59 g) pound

    fúnt šterling pound sterling
    bankovec za 5 fúntov a five-pound note
    plačati 20 penijev za fúnt to pay twenty pence in the pound
    prodajati na fúnte (teža) to sell by the pound
    maslo stane devetdeset penijev fúnt the butter costs ninety pence a pound
  • gostot|a [ô] ženski spol (-e …)

    1. die Dichte, -dichte (materiala Stoffdichte, naboja Ladungsdichte, naseljenosti Besiedlungsdichte, Wohndichte, tehnika niti Fadendichte, poselitve die Siedlungsdichte, prebivalstva Bevölkerungsdichte, prometa Verkehrsdichte, snega Schneedichte, toka Stromdichte, zagradbe Verbauungsdichte, zraka Luftdichte, ionska Ionendichte, populacijska Individuendichte, Populationsdichte, površinska Flächendichte)
    velika gostota hohe Dichte
    nizka gostota geringe Dichte
    neodvisen od gostote dichteunabhängig

    2. kemija die Dichte, Massendichte, die spezifische Masse

    3. (specifična teža) die Wichte

    4. zank, pletiva, sita: die Maschenweite

    5.
    gostota toka (pretok) der Durchfluss
    optična gostota die Schwärzung
  • grám gram, gramme

    teža gráma gram weight
  • greh [é] moški spol (-a …)

    1. religija die Sünde, -sünde
    prvi greh Ursünde
    greh prvega človeka/izvirni greh der Sündenfall
    izvirni greh (dedni greh) die Erbsünde, die Erbschuld, figurativno die Ursünde
    smrtni greh Tödsünde
    poglavitni greh Hauptsünde
    mali/odpustljiv greh [läßliche] lässliche Sünde
    greh opustitve Unterlassungssünde
    brez greha sündenfrei, sündlos, sündenlos, sündenrein
    teža grehov die Sündenlast
    priznanje grehov das Sündenbekenntnis
    priznati (svoje) grehe ein Sündenbekenntnis ablegen
    odpuščanje grehov die Sündenvergebung

    2. figurativno das Laster
    gnezdo greha die Lasterhöhle
    seznam grehov das Sündenregister
    stari grehi alte Sünden, Altlasten množina
    vreden greha eine Sünde wert
    figurativno grd kot smrtni greh [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde
  • idealn|i (-a, -o) Ideal-, Wunsch- (lik die Idealgestalt, partner der Idealpartner, Wunschpartner, primer der Idealfall, tip der Idealtypus, šport der Idealtyp, podoba das Wunschbild, postava die Idealfigur, predstava die Idealvorstellung, rešitev die Ideallösung, teža das Idealgewicht, moštvo die Wunschmannschaft, stanje der Idealzustand); Patent- (rešitev die Patentlösung, formula das Patentrezept)
    idealni plin fizika ideales Gas
    pravo idealni stek kaznivih dejanj die Tateinheit
  • karát carat (205 mg)

    karátna teža troy weight
    18-karatno zlato 18-carat gold
  • karát quilate m

    karatno zlato oro m de ley
    karatna teža quilate m
  • kláven de boucher(ie)

    klavna teža poids moški spol abattu
    klavna živina bêtes ženski spol množine de boucherie, bétail vif (ali sur pied)
  • kláven (-vna -o) adj. da macello:
    klavne živali animali da macello
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    klavna daritev sacrificio, atto sacrificale
    klavna teža peso morto
    klavna shramba carnaio
  • klavn|i (-a, -o) Schlacht- (dan der Schlachttag, dar das Schlachtopfer, kokoš das Schlachthuhn, teža das Schlachtgewicht, žival das Schlachttier)
  • korísten (-tna -o) adj. utile, vantaggioso, proficuo; salutare, provvido, giovevole:
    biti koristen za kaj essere utile a qcs.
    koristne živali animali utili
    grad. koristna obremenitev, teža carico utile
    koristna vožnja (vožnja z natovorjenimi vozili) viaggio utile
    koristen nasvet consiglio salutare
  • kos1 [ó] moški spol (-a …) das Stück (kratica : Stck., St.); kamna ipd.: der Brocken
    kos kruha ein Stück Brot
    lep kos ein gutes Stück (poti ein gutes Stück Weg), kruha: eine Ecke (Brot)
    kos opreme das Gerät
    (lovske Jagdgerät), (nadomestni del) das Teil (pribora Zubehörteil); -stück (fazonski tehnika Formstück, tovora Frachtstück, ledu Eisstück, lesa Holzstück, mesa Fleischstück, nakita Schmuckstück, perila Wäschestück, pohištva Möbelstück, prtljage Gepäckstück, torte Tortenstück, kotni Winkelstück, križni Kreuzstück, paradni Paradestück, razstavni Schaustück, reducirni tehnika Reduzierstück, trebušni pri mesu Bauchstück)
    … kosa/kosov/za kos Stück-
    (čas izdelave enega kosa die Stückzeit, število die Stückzahl, cena za der Stückpreis, plačilo po der Stücklohn, stroški za Stückkosten množina)
    teža enega kosa das Einzelgewicht
    na kose raztrgati, razrezati ipd.: in Stücke
    v (enem) kosu im Stück, stückig
    led v kosu das Blockeis
    po kosih stückweise, figurativno brockenweise
    kos za kosom Stück für Stück
  • kosmat2 (-a, -o) (bruto) Roh-, Brutto- (cena der Bruttopreis, teža das Rohgewicht, Bruttogewicht, dohodek das Bruttoeinkommen, Roheinkommen, prihodek die Bruttoeinnahme, Roheinnahme, dobiček der Rohgewinn, donos der Rohertrag, Bruttoertrag)