Franja

filetage [filtaž] masculin vrezovanje vzvojev na vijaku; tatinski lov z mrežami

ken³ [ken] samostalnik
britanska angleščina, sleng tatinski brlog

prowler [práulə] samostalnik
tatinski klatež, potepuh

sȕkradljivac -īvca m sotat, tatinski pajdaš

tickle [tikl]

1. samostalnik
ščeget(anje), žgečkanje, draženje, draž; srbenje
(kriket) rahel dotik žoge s kijem
britanska angleščina, sleng tatinski plen

2. pridevnik
zastarelo negotov, nezanesljiv, majav, spremenljiv

3. prehodni glagol
ščegetati, žgečkati, dražiti; prijetno vzburiti
figurativno prijati, biti všeč, goditi; zabavati, razvedriti; laskati; loviti (postrvi) z rokami
zastarelo jeziti, izzivati
neprehodni glagol
ščegetati, srbeti, biti ščegetljiv

tickled pink sleng ves iz sebe od veselja
my back (my nose) tickles hrbet (nos) me srbi
I was tickled at the proposal bil sem polaskan ob predlogu
it tickled my curiosity to je dražilo, zbudilo mojo radovednost
it tickled his vanity to je godilo njegovi ničemrnosti
that will tickle him to mu bo všeč
to tickle the palate dražiti nebo v ustih, zbujati tek
to be tickled (nadvse) se zabavati
to tickle s.o.'s palm, to tickle s.o. in the palm pogovorno, figurativno podkupiti koga; dati komu napitnino
to tickle the soles of s.o.'s fect ščegetati koga po podplatih

vecticularius 3 (vectis) lomilko (lomilno železo, lomilni drog) uporabljajoč = tatinski: vecticulariam vitam vivere, repente largiter habere, repente nihil Ca. ap. P. F., vecticularia vita dicitur eorum, qui vectibus parietes perfodiunt furandi gratiā Fest.

agile agg.

1. okreten, gibčen, uren:
agile di mano tatinski

2. pren. živahen, bister:
intelligenza agile živahen um
agile di mente bistrega uma

dēns dentis, m

1. zob (človeški in živalski): Pl., Varr., Cels., Plin. idr., dentibus … in ore constructis manditur atque ab his extenuatur et molitur cibus Ci., eorum (dentium) adversi Ci. prednji zobje, ruit dentesque … exacuit sus V. čekane, dentes aprorum O., deus eburneus Ci. ali eburnei dentes L. slonovi okli, slonova kost = (pesn.) Indus dens Cat., dentes Indi O., Numida dens O., Libycus d. Pr., d. Erythraeus Mart., d. eburnus ali niveus Cl.; d. domitus (leonus) O. zob ukročenega leva, (leonis) blandus d. Mart. le igraje poprijemajoči, ne zgrabljajoči zob; preg.: aliquem albis dentibus deridere Pl. bele zobe kažoč smejati se komu, režeč (= hudo) smejati se komu, venire sub dentem Petr. v žrelo (v roke) priti komu; pren.: uničujoči „zob časa“: vitiata dentibus aevi O.; podobno: leti sub dentibus ipsis Lucr.; vse oglodavajoči „zob nevoščljivosti“, „zob zavisti“: hoc maledico dente carpunt Ci., iam dente minus mordeor invido H., siquis atro dente me petiverit H., cruento dente lacessiti H., quia laedere vivos livor et iniusto carpere dente solet H., dente Theonino circumrodi H., malignitatis dentes vitare Val. Max., mordaciorem improbo dente appetere Ph., culpans in me aliquid maledico dente Aug.

2. pren. zobaste stvari: dens ancorae V. kavelj, d. vomeris, aratri V. = d. curvus O. ukrivljeni konec lemeža, curvus Saturni d. V. kosir, vinjek, d. uncus V. kramp, kopača, isto (v pl.) ruricolae dentes Lucan.; dentes serrae Vitr., Plin. ali perpetui dentes (serrae) O. zobje na žagi, dentes forcipis Varr., dentes pectinis Varr. ali insecti dentes O. zobje (tkalskega) grebena, densus d. Tib., Cl. gost (z gostimi zobmi) glavnik, fixus d. Tib. kljukec, tatinski ključ, dentes muri Vitr. nazobčano zidovje (ki veže pročelna zidova).

Opomba: Gen. pl. dentium; da je le dentum pravilna oblika, trdi napačno: Varr.

iūdex -icis, m, redko f (iūdic- nam. iūsdic-; prvi del iūs pravo, drugi del pa spada k dīcō, gr. δείκνυμι, prim. dicis causā; iudex stoji za iudix analogno po supplex, duplex idr.)

1. sodnik, pravosodnik: non debent togati iudices a Musarum honore abhorrere Ci., iudex integer quietusque Ci., nequam et levis Ci., fur Iuv. tatinski, iudices severi, clementes Sen. rh., i. rectissimus Plin. iun., adversus impios rectissimus Lact., iudices iurati Ci., inferni Aug. podzemeljski, selecti iudices Ci. od pretorja izbrani sodniki, privati Suet. (ki so sodili o primerih iz vsakdanjega življenja), i. morum Iuv. (o cenzorju), iudices vitae necisque Iust., iudex quaestionis Ci. (prvi sodnik izmed porotnikov, ki ga je izbral pretor in ki je pretorja večkrat nadomeščal kot predsednik sodišča), alicui iudicem dat (praetor) Ci. določi za sodnika, criminibus iudices dare Plin. iun., inter eos iudicem dari Pl., iudicem alicui ferre Ci., L. predlagati, iudicem reicere Ci. odkloniti, iudicem petere Plin. iun. svojega sodnika zahtevati, iudicem dicere Ci. povedati, koga hoče (toženec) imeti za sodnika, aliquem iudicem addicere Val. Max. (od toženca izbranega) sodnika potrditi, aliquem iudicem sumere, habere Ci., constituere iudices de aliquā re Ci., iudices sortiri per praetorem urbanum Ci., non ullum iudicem quam se ipsum pati T. priznavati, ad iudicem vocare Sen. ph., apud iudicem causam agere Ci., apud aliquem iudicem pro aliquo dicere Ci. pred sodnikom koga zagovarjati, committere iudici litem Petr., iudicem esse de aliquā re ali inter aliquos Ci., iudicem sedere in aliquem ali inter aliquos Ci., L. sodnik biti nad … , iudices nullos habere Ci. slabe sodnike imeti, se iudice nemo nocens absolvitur Iuv., omnes Quirites, inlicium visite huc ad iudices, ite ad conventionem huc ad iudices Varr., nulla ante iudex femina Ambr.; pren.: lis ad forum deducta est, vespā iudice (sodnica) Ph., grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. čaka na razsodbo, fatalis iudex H. (Paris).

2. metaf. sodnik, presojevalec, ocenjevalec: me iudice O. po moji sodbi, iudice te H., aequissimus eorum studiorum iudex Ci., dialectica veri et falsi iudex Ci. presojevalka, iudex optimus eorum, quae agebat Vell., iudices litterati Vitr.

klátež vagabond moški spol , chemineau moški spol , rôdeur moški spol , trimardeur moški spol

tatinski klatež chenapan moški spol, galopin moški spol

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

lòv¹ caza f ; fig persecución f

lov s pogonom caza de acoso
lov na divje race caza de ánades silvestres (ali salvajes)
lov na divjega petelina caza del gallo silvestre
lov na fazane (jerebice) caza del faisán (de la perdiz)
lov na lisice (zajce, volkove) caza del zorro (de la liebre, del lobo)
lov na gamse (jelene) caza de gamuzas (del venado)
lov s sokoli cetrería f
divji, tatinski lov caza furtiva, caza en vedado
lov na divje prašiče caza del jabalí
čas za (na) lov época f hábil
mali lov caza menor
véliki lov caza mayor, caza de montería
peklenski lov (mit) caza infernal
prepovedan lov caza prohibida (ali en vedado)
biti na lovu estar de caza (tudi fig)
iti na lov ir (ali salir) de caza (ali a cazar)
uprizoriti lov na dar caza a, cazar (tudi fig)

mīluīnus in pozneje mīlvīnus 3 (mīluus, mīlvus) kanjin, sokolji: plumae Plin., pullus Ci. ep. sokolič, jastrebič (šalj. o sinu lakomnega in grabežljivega človeka); metaf.: oculi Ap. sokolje = zelo bistre oči, ungulae Pl. kradljivi (tatinski) kremplji (prsti), mulier milvinum genus Petr. jastrebji izrodek, pes Col. „kanjina noga“ (bot.), tibia P. F. neke vrste piščal zelo jasnega glasu; subst. mīluīna (milvina) -ae, f (sc. fames) jastrebja lakota = sl. pasja lakota ali volčja lakota = volčji tek: Pl.

pedlar [pédlə] samostalnik
britanska angleščina krošnjar
figurativno raznašalec čenč

pedlar's French tatinski žargon

plen [é] moški spol (-a …) die Beute (bojni Kriegsbeute), en kos: das Beutestück; (naropano blago) das Beutegut, der Raub
lovski plen die Jagdbeute, lovstvo die Strecke, der Fang
tatinski plen die Diebesbeute, das Diebesgut

pogled¹ [è] moški spol (-a …)

1. der Blick, -blick (naokrog Umblick, nasproti Gegenblick, navzgor Aufblick, vstran Seitenblick, bežen Streifblick)
dvigniti pogled od knjige ipd.: aufschauen von
ošvrkniti s pogledom (mit dem Blick/Auge) streifen, kurz streifen, nekajkrat: (jemandem) Blicke zuwerfen
srečati se s pogledi sich treffen (ihre Blicke treffen sich)
figurativno ne privoščiti komu niti pogleda (jemanden) keines Blickes würdigen

2. (izraz očesa) der -blick, das -auge (gospodovalen Herrscherblick, grozeč Drohblick, hvaležen Dankesblick, jezen Zornblick, ljubeč Liebesblick, maščevalen Racheblick, materinski Mutterauge, morilski Mordblick, nagajiv/poreden Schalksauge, Schelmenauge, nedolžen Unschuldsblick, ognjevit Glutauge, Feuerauge, Feuerblick, pasji Hundeblick, plameneč Flammenauge, Flammenblick, prežeč Späherauge, Späherblick, na preži Tigerblick, preiskujoč Forscherblick, prikupljiv Schmeichelblick, zapeljiv Schlafzimmeraugen, kot bazilisk Basiliskenauge, Basiliskenblick)

3. (oko za kaj) der -blick, das -auge (poznavalski Kennerblick, prodoren Röntgenblick, Röntgenauge, sokolji Adlerblick, Falkenblick, Adlerauge, Falkenauge, Luchsauge, tatinski Dieb(e)sauge, ogleduški Späherauge, Späherblick)

4.
čarodejni pogled der Zauberblick
Meduzin pogled der Medusenblick

5.
figurativno pogled naprej der Vorblick, die Vorschau
(predvidevanje) die Vorausschau
pogled nazaj der Rückblick, die Rückschau
pri pogledu nazaj rückschauend, rückblickend

6.
na prvi pogled auf den ersten Blick, samo figurativno vordergründig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick

pohod [ò] moški spol (-a …)

1. vojska, šport der Marsch (maratonski Dauermarsch, množični Volksmarsch, protestni Protestmarsch), šport die Wanderung (nočni Nachtwanderung)

2.
vojska bojni pohod der Feldzug, -zug
(križarski Kreuzzug, osvajalni Eroberungsfeldzug, Eroberungszug, roparski Beutezug, Raubzug, tatinski Diebeszug, triumfalni Triumphzug, uničevalni Vernichtungsfeldzug, vojni Feldzug, Heereszug, Kriegszug, zmagoviti Siegeszug)
Napoleonovi pohodi napoleonische Feldzüge
pripravljen za pohod marschbereit
figurativno biti na pohodu fortschreiten, (groziti) im Anzug sein

propenso nagnjen (k), zavzet za

propenso a perdonar pripravljen odpustiti
propenso al robo dolgoprsten, tatinski

puerto moški spol pristan, pristanišče, luka; soteska, gorski prelaz; pribežališče, zavetje

puerto aéreo letališče
puerto arrebatacapas preduh; fig tatinski brlog
puerto de arribada zasilni pristan
puerto de desembarque, puerto de descarga razkladalno pristanišče
puerto de embarque, puerto de carga nakladalno pristanišče
puerto fluvial rečno pristanišče
puerto franco prosta luka
puerto marítimo, puerto de mar pomorsko pristanišče
puerto mercantil trgovsko pristanišče
puerto militar, puerto de guerra vojna luka
puerto de transbordo prekladalno pristanišče
tocar (a) un puerto, tomar puerto, entrar en un puerto zapluti v pristanišče

svēlto agg.

1. uren, ročen; okreten:
svelto di lingua preveč klepetav, opravljiv
svelto di mano tatinski; pretepaški

2. hiter:
alla svelta na hitro
passo svelto hitri korak

3. vitek, slok

4. živahen, bister