Franja

Zadetki iskanja

  • nascosto agg. skrit, prikrit; tajen, skriven:
    di nascosto skrivaj
  • oc-culō -ere -culuī -cultum (ob in cēlāre)

    1. skri(va)ti, zakri(va)ti (naspr. aperīre): Pl., Tib., Suet. idr., caput O., vulnera Ci., sese silvā prope viam L., classem sub rupe V., nubibus aera occuluit Iuppiter O., silva occulit feras O., feminae occuluntur parietum umbris Ci.

    2. metaf. skri(va)ti, prikri(va)ti, pritajiti (pritajevati), tajiti, zatajiti (zatajevati): Iust., Q. idr., puncta argumentorum Ci., culpam Stat., narratum ab iis T., arcana fido pectore Sen. tr., sperans suam fortunam in Thraciā occuli posse N. Od tod adj. pt. pf. occultus 3, adv.

    1. skrit: scutum, telum Ci., iter Pr., occultissimum iter Suet., occulte proficiscitur C., occultissimus exitus L., o. calles V., occulte dicere Ci. nejasno, nerazumljivo.

    2. metaf.
    a) skriven, tajen: C., L., Corn., malum, caerimoniae, odia Ci., occultior cupiditas Ci., res occultissimae Ci., iam non occulte (skrivaj, skrivoma, na skrivnem), sed palam agere Ci., aliquid conari occultius Ci., aliquid occultium ferre S. kaj skrivati, kaj prikrivati; arbor occulto aevo H. katerega starost ni znana; predik. (prim. gr. λαϑραῖος): eius modi preces occulti (= occulte) inludunt T., non occulti ferunt T. ne skrivajo (prikrivajo) tega; occ. zaprt = zaprtega srca, vase zaprt, redkobeseden, tih: ab occultis nominibus cavendum L.; z gen.: occultus odii, consilii T. prikrivajoč, taječ. Od tod subst.

    I. occulta -ōrum, n

    1. skriti prostori (kraji), skrita mesta: occulta ac recondita templi C., occulta saltuum T.

    2. skrivnosti, tajnosti, tajne: omnia mea occulta Ter., servis occulta credere Ci., qui propter acumen occultissima perspicis Lucceius ap. Ci. ep., occulta coniurationis T., Parcarum Stat.

    II. sg. occultum -ī, n v zvezah: in occulto Pl., Ci., L., T. = ex occulto Ter., Ci., Plin. = per occultum T. = (adv. abl.) occulto Afr., Lucr. skrivaj, na skrivnem, skrivoma.

    Opomba: Sinkop. pf. occulerunt: Arn., plpf. occulerat: Val. Fl.
  • occulto agg.

    1. knjižno skrit, prikrit

    2. skriven, skrivnosten, tajen; okulten:
    scienze occulte okultne vede
  • oculto skrit, tajen

    de oculto incognito
    en oculto skrivaj, tajno
  • opertāneus 3 (opertum) na skritem kraju vršeč se (potekajoč, odvijajoč se), skriven, tajen, prikrit, zakrit: sacra (sc. Bonae Deae) Plin., dii M.
  • postern [póustə:n]

    1. samostalnik
    zadnja vrata, skrivna vrata, zaseben vhod

    2. pridevnik
    zadnji, tajen
  • private1 [práivit] pridevnik (privately prislov)
    privaten, zaseben, oseben; zadržan; zaupun; nemoten; neuraden, neslužben; tajen, skriven

    to be private to s.th. biti poučen o čem, vedeti kaj
    private-clothes-man tajni policist v civilu
    sleng private eye privatni detektiv
    ekonomija private company trgovska družba z neomejeno zavezo
    ekonomija private limited company družba z omejeno zavezo
    for one's private ear zaupno
    in private privatno, zaupno, skrivaj
    private means (ali income) dohodek od rente
    private parts spolni organi
    private hotel penzion
    britanska angleščina private soldier navaden vojak
    by private bargain pod roko (kupiti, prodati)
    politika private bill poslančev osebni predlog
    pravno private law osebna pravica
    private theatre amatersko gledališče
  • privy1 [prívi] pridevnik (privily prislov)
    zaseben, oseben, neslužben, privaten; poučen, uveden, vpeljan (to)
    skriven, tajen, zaupen

    pravno privy to soudeležen pri
    britanska angleščina privy council tajni državni svet (sedaj le časten naziv)
    britanska angleščina privy councellor član tajnega državnega sveta
    britanska angleščina privy seal državni pečat
    britanska angleščina Lord Privy Seal čuvar državnega pečata
    privy parts spolovila
    privy purse denar za kraljeve osebne potrebe
  • recondite [rékəndait, rikɔ́ndait] pridevnik (reconditely prislov)
    skrit, tajen, slabo poznan; nerazumljiv, težkó umljiv, zapleten, zamotan, nejasen (slog, pisec)
  • recóndito skrit, skriven, tajen
  • re-condō -ere -didī -ditum (re in condere)

    1. nazaj da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), spraviti (spravljati), skri(va)ti, (s)hraniti (shranjevati): Pl., Col. idr., gladium in vaginam recondere Ci. spraviti, vtakniti, potisniti, senatus consultum, tamquam in vaginā reconditum Ci. shranjen, medicamenta L., aliquem flammae vi e rogo eiectum Plin., reliquias Pl.; pesn.: oculos recondere O. zopet zamižati, zopet zatisniti oči, serpens alvo recondit volucres O. požre, pogoltne, poje = ore aquam recondere Pr., ensem in pulmone V., gladium recondit lateri O. zažene (zabode, zasadi, zarine) v … ; kot medic. (kirurški) t.t. zopet (znova, spet) spraviti (spravljati) nazaj na pravo mesto: fragmentum Cels.; refl. se recondere umakniti (umikati) se (kam v samoto): Q., Sen. ph.; metaf.: mens alia visa sic arripit, ut his statim utatur, alia recondit, e quibus memoria oritur Ci., verba, voltus recondere T. ohraniti v spominu (v srcu, v zavesti), odia T.

    2. zakri(va)ti, skri(va)ti, prikri(va)ti, zatajiti (zatajevati), utajiti (utajevati): Fl. idr., quasque recondiderat opes (sc. humus) O., his inventis libellis ceteri remoti et diligentius sunt reconditi Ci., at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus V., Ascanium curva valle recondere V.; metaf.: eos fama recondit V. molči o njih, voluptates r. T. Od tod adj. pt. pf. reconditus 3

    1. skrit: quod celari opus erat, habebant reconditum Ci., reconditus silvā O. skrit v gozdu, venae auri argentique Ci., vinum H. najboljše.

    2. (zelo) odročen, od rok se nahajajoč, oddaljen: locus, angulus provinciae Ci., saltus Cat.; subst. n.: in recondito Plin. globoko pod ključem, trdno v zaporu; neutr. pl.: occulta et recondita templi C. (oboje skupaj = gr. ἄδυτα) najsvetejše; pren. oddaljen = nenavaden, neobičajen, neraben, zastarel: verba Augustus ap. Suet.

    3. metaf. globok, nizko ležeč, skrit, prikrit, tajen: aculei orationis reconditi Ci., reconditi sensus sermonis Ci., dolor Ci., ratio Ci. globokomiselna, globokoumna; subst. neutr. pl.: reconditiora desidero Ci., natura recondita Ci. zaprt (tih) značaj.
  • reservado zadržan, rezerviran, diskreten, molčeč; zaupen (pismo); oprezen; skriven, tajen

    (quedan) reservados todos los derechos vse pravice pridržane
    sitio reservado rezerviran prostor
  • riposto agg. skrit, tajen
  • schleichend plazeč, tajen; Medizin Ansteckung: počasen, postopen; Krankheit: zahrbten, neopazen
  • sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

    1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

    2. metaf.
    a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
    b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

    1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

    2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

    3. metaf.
    a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
    b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

    1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

    2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
    a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
    b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.
  • secret [sí:krit]

    1. samostalnik
    skrivnost, tajnost; skritost, skrivnost
    cerkev tiha molitev
    množina spolovila, intimni deli telesa

    in secret tajno, v tajnosti
    the grand secret onstranstvo
    the secret of success skrivnost uspeha, ključ k uspehu
    it is an open secret to je javna tajnost
    to be in the secret biti uveden v skrivnost
    to betray a secret izdati tajnost
    to keep a secret čuvati tajnost
    to keep s.th. a secret nekaj držati v tajnosti
    to let s.o. into a secret uvesti koga v skrivnost
    to make a secret of s.th. delati skrivnost iz česa

    2. pridevnik
    tajen, tajinstven; skriven; molčeč, molčav; skrit; intimen, diskreten (del telesa)

    secret agent tajni agent
    a secret door skrivna vrata
    secret society tajno društvo
    to keep s.th. secret držati kaj v tajnosti
  • secret [səkrɛ] masculin tajnost, skrivnost; skritost; skrivanje, prikrivanje; tajen, skriven prostor; tajen mehanizem; molčečnost; juridique (ječa) samica

    dans le plus grand secret v največji tajnosti
    en secret skrivaj, tajno, med štirimi očmi
    sous le sceau du secret pod pogojem absolutne molčečnosti
    dans le secret de seznanjen z, vedoč za (tajno stvar)
    secret de la confession (religion) spovedna tajnost, molčečnost
    secret des correspondances pisemska tajnost
    secret d'Etat državna tajnost
    secret professionnel, médical (poklicna) službena, zdravniška dolžnostna molčečnost
    secret de Polichinelle javna tajnost
    cadenas masculin à secret ključavnica s tajnim mehanizmom
    conservation féminin du secret ohranitev tajnosti
    je n'ai pas de secret pour vous vam ničesar ne prikrivam
    confier un secret à quelqu'un zaupati komu tajnost
    c'est un secret to je tajnost, tega vam ne morem povedati
    faire un secret de quelque chose, de tout delati skrivnost iz česa, iz vsega
    garder le secret varovati tajnost, ne izdati, ne izblekniti tajnosti
    mettre dans le secret uvesti v tajnost
    mettre au secret vtakniti v (ječo) samico
  • secret, éte [səkrɛ, t] adjectif tajen, skriven, skrit

    agent masculin secret tajni agent
    fonds masculin pluriel secrets tajni fondi
    homme masculin secret vase zaprt, molčeč človek
    négociations féminin pluriel secrètes tajna pogajanja
    police féminin secrète, La secrète tajna policija (v civilu)
    renseignements masculin pluriel secrets tajne, zaupne informacije
    vie féminin secrète intimno in skrito življenje
    services masculin pluriel secrets tajna (obveščevalna) služba
    garder, tenir une chose secrète prikrivati neko stvar
    tenir secret držati v tajnosti
  • secrét

    I. -e n skrivnost

    II. -ă (-ţi, -te) adj. skriven, skrit, tajen
  • secreto tajen, skriven, skrit

    bolsillo secreto (fig) žepnina
    policía secreta tajna policija
    agente de la policía secreta detektiv, tajni policist
    puerta secreta tajna vrata
    sociedad secreta tajno društvo