Franja

lipome [lipɔm] masculin, médecine mastnjak, tolščak, ovalni tumor (pretežno iz tolšče)

lȏjnīk m med. lojni tumor, lojna cista

Lungengeschwulst, die, Medizin tumor na pljučih

osteosarcōma m (pl. -mi) med. kostni tumor

Ovarialtumor, der, Medizin tumor jajčnika

Primärgeschwulst, die, Medizin primarni tumor

Primärkrebs, der, Medizin primarni tumor

sac [sæk] samostalnik
anatomija, botanika, zoologija vrečica, mešiček, mošnjiček, kapsula, ovojnica, ki ovija tumor (bulo), cisto (vodéno ali gnojno bulo)

lachrymal sac solzni mešiček

sarcōsis -is, f (tuj. σάρκωσις) mesna kila, mesna bula, mesni tumor, sarkoza pri živalih: P. VEG.

squirr(h)e [skir] masculin, médecine trd, neboleč tumor, sestavljen iz vlaknatega tkiva

steatōma -atis, n (tuj. στεάτωμα) steatóm = lipóm, maščobni tumor, maščevnjak: P. Veg., haec cum cera steatomata discutit Plin., manantia nymphaeae Heracliae radix sanat, item cyclamini radix vel per se vel ex aceto vel cum melle; eadem et contra steatomata efficax Plin., steatomati pingue quiddam (sc. subest); idque latissime patere consuevit, resolvitque totam cutem superpositam sic, ut ea labet Cels., sed steatomatis tunica quoque secanda est, ut effundatur quidquid intus coiit Cels.

aterom [ó] moški spol (-a …) medicina das Atherom; (tumor lojnice) die Balggeschwulst

attēstor (adtēstor) -ārī -ātus sum

1. izpričati (izpričevati), dokaz(ov)ati, potrditi (potrjevati): Plin., Gell., hoc attestatur brevis Aesopi fabula (= ὁ λόγος δηλοῖ) Ph., attestata fulgura Sen. ph., P. F. ki so potrjevali tisto, kar so prejšnji bliski naznanjali.

2. medic. attēstāns -āntis ali attēstātus 3 očiten, zares pojavljajoč se: attestante febricula, attestantibus febribus, attestata partium gravedo, si tumor fuerit attestatus Cael.

Opomba: Pt. pf. attēstātus 3 v pass. pomenu = izpričan: quo nihil potest... attestatius dici Ambr.

benigen pridevnik
1. medicina (nenevaren) ▸ jóindulatúPovezane iztočnice: benigna hiperplazija prostate, benigna hipertrofija prostate

2. (neškodljiv) ▸ jóindulatú

benígen benign

benígni tumor benign tumour

benígen, benígna bénin, bénigne

benigni tumor tumeur ženski spol bénigne

benígen (-gna -o) adj. med. benigno:
benigni potek bolezni decorso benigno della malattia
benigni tumor tumore benigno

benigno agg.

1. dober, dobrohoten, ljubezniv

2. blag, prizanesljiv, naklonjen:
sorte benigna naklonjena usoda

3. med. ugoden, benigen:
decorso benigno ugoden potek (bolezni)
tumore benigno benigni tumor

bénin, bénigne [benɛ̃, -ninj] adjectif benigen, nedolžen, nenevaren (bolezen); vieilli dobrotljiv, dobrohoten; ugoden, mil

accident masculin bénin nesreča brez hudih posledic
remède masculin bénin milo zdravilo
tumeur féminin bénigne benigen tumor

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo