Franja

Zadetki iskanja

  • bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver

    nekoč je bilo il y avait une fois
    v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
    travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
    so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
    take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
    bil je v gledališču il est allé au théâtre
    bil je pri nas il est venu à la maison
    biti tu, navzoč être là, présent
    seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
    biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
    hladno je il fait frais
    biti lačen avoir faim
    biti žejen avoir soif
    biti ob službo perdre son emploi
    biti istih let avoir le même âge
    dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
    očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
    kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
    na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
    po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
    ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
    dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
    boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
    kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
    kar je, je ce qui est fait, est fait
    po čem je to? combien cela coûte-t-il?
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • blêsti divaguer , (bolnik) délirer, avoir le délire

    kaj se ti blede? qu'est-ce que tu radotes?
  • blêsti (blêdem) imperf.

    1. vaneggiare, delirare, farneticare:
    bolnik blede il malato delira
    ekst. ali se ti blede! tu stai vaneggiando! ma che sei matto!

    2. pejor. sproloquiare
  • blêsti delirar; desvariar

    blede se ti (tú) no estás bien de la cabeza
  • blízu

    A) adv.

    1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
    tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
    pogledati od blizu guardare da vicino
    priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
    ne dati komur blizu essere inavvicinabile
    pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
    priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

    2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
    pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

    3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
    ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
    tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

    4. (skoraj) quasi; circa:
    tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
    rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

    B) prep.

    1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
    vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

    2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
    blizu jutra verso il mattino
    blizu osmih verso le otto
    mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
    načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

    3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
    tehta blizu centa pesa sul quintale
  • bližína proximidad f ; vecindad f ; (krajevna) cercanía f

    tu v bližini, čisto v bližini quí cerca
    v bližini hiše próximo a la casa
    v bližini (česa) cerca de, próximo a
    v njegovi bližini cerca de él
    v neposredni bližini muy cerca
    strel (streljati) iz nepasredne bližine un tiro (disparar) a quema ropa
    motriti iz bližine contemplar (ali mirat) de cerca
  • bôbek (-bka) m

    1. dem. od bob baccello

    2. caccola
    PREGOVORI:
    dober je domek, čeprav ga je za en sam bobek casa mia, casa mia, per piccina che tu sia, tu mi sembri una badia
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • brátovščina (-e) f

    1. rel. confraternita

    2. pren. compagnia, brigata:
    vesela bratovščina allegra brigata
    zelena bratovščina i cacciatori
    pren. piti bratovščino passare al tu
  • brátovščina hermandad f ; cofradía f ; confratermidad f ; rel comunidad f (religiosa) ; (laična) cofradía f , congregación f ; íntima amistad f

    bratovščino piti brindar íntima amistad, ofrecer(se) el tú; fraternizar vaso en mano con alg
  • búba1 (-e) f zool. crisalide, pupa; pren.
    ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel e tu sta' zitto che c'hai ancora il latte alla bocca
  • cedíti (-ím)

    A) imperf.

    1. colare, filtrare

    2. secernere

    B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
    iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
    (počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
    cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
    pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
    tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
    vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi
  • církus (-a) m

    1. (prostor, predstava) circo (equestre)

    2. pog. pren. (sitnost, hrup, zmeda) storie, confusione, pandemonio; vulg. casino:
    pren. s tabo je zmeraj cirkus tu fai sempre casino
    zganjati cirkus fare storie, sollevare un pandemonio

    3. (pri starih Rimljanih) circo
  • cízati (-am) imperf. nareč. (sesati) poppare, succhiare (il latte); pren.
    takrat si ti še cizal tu succhiavi ancora dal biberon
  • cvetje samostalnik
    1. (rože) ▸ virág, virágok
    rezano cvetje ▸ vágott virág
    podarjeno cvetje ▸ ajándékba adott virágok
    balkonsko cvetje ▸ erkélyi virág, virágok erkélyre, erkélyen termesztett virág
    pomladno cvetje ▸ tavaszi virágok
    sezonsko cvetje ▸ szezonális virágok
    travniško cvetje ▸ réti virágok
    spomladansko cvetje ▸ tavaszi virágok
    okrasno cvetje ▸ díszvirágok
    poljsko cvetje ▸ réti virágok
    bujno cvetje ▸ pompázó virágok
    dišeče cvetje ▸ illatozó virágok
    gorsko cvetje ▸ hegyvidéki virágok
    posaditi cvetje ▸ virágot ültet
    nabirati cvetje ▸ virágot szed
    zalivati cvetje ▸ virágot öntöz
    gojiti cvetje ▸ virágot nevel
    prodajati cvetje ▸ virágot árul
    šopek cvetja ▸ virágcsokor
    aranžiranje cvetja ▸ virágköltészet
    sadike cvetja ▸ virágpalánták
    razstava cvetja ▸ virágkiállítás
    gojenje cvetja ▸ virágot nevel
    prodajalka cvetja ▸ virágárus
    venec cvetja ▸ virágkoszorú
    nasad cvetja ▸ virágültetvény
    prodajalec cvetja ▸ virágárus
    cvetje na balkonih ▸ virágok az erkélyen
    cvetje na oknih ▸ virágok az ablakban
    vaza za cvetje ▸ virágváza
    okrašen s cvetjem ▸ virágokkal díszített
    prekrit s cvetjem ▸ virágokkal borított
    okrasiti s cvetjem ▸ virágokkal díszít
    korito s cvetjem ▸ virágcserép
    posušeno cvetje ▸ szárított virág
    odeti v cvetje ▸ virágba borul, virágba borít
    cvetje oveni ▸ virág elhervad
    cvetje raste ▸ nő a virág
    dišati po cvetju ▸ virágoktól illatozik
    V znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.

    2. (množica cvetov) ▸ virág
    lipovo cvetje ▸ hársvirág
    bezgovo cvetje ▸ bodzavirág
    pisano cvetje ▸ színpompás virág, színes virág
    vonj cvetja ▸ virágillat
    Vonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.
    vonj po cvetju ▸ virágillat
    čaj iz cvetja ▸ virágtea

    3. (stanje cvetenja) ▸ virág
    rastline v cvetju ▸ virágba borult növények, kontrastivno zanimivo virágzó növények
    biti v cvetju ▸ virágzik, virágba borul
    Tu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak.
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • častiti glagol
    (izkazovati spoštovanje) ▸ magasztal, dicsőít, bálványoz
    častiti boga ▸ dicsőíti az istent
    častiti božanstvo ▸ dicsőíti az istenséget
    častiti junaka ▸ bálványozza a hősöket
    častiti kot boga ▸ istenít
    častiti kot svetnika ▸ szentként dicsőít
    častiti kot božanstvo ▸ istenségként tisztel
    častiti spomin na koga ▸ dicsőíti emlékét
    častiti koga po božje ▸ istenként tisztel valakit
    častiti kaj po božje ▸ istenként tisztel valamit
    Tu so igralci, ki jih navijači častijo kot svetnike ali bogove. ▸ Ezeket a játékosokat a szurkolók szentként vagy istenként bálványozzák.
  • da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

    z namenom, da bi (in order) that
    da ne bi lest, but
    da le, samó da (če le) provided (that)
    takó da so that, so as to + nedoločnik
    kakor da, kot da as though
    slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
    mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
    gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
    res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
    recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
    jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
    preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
    ; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
    bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
    tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
    nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
    da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
    nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours
  • da konj.

    1. (v pripovednih odvisnikih) che:
    škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
    ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
    bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

    2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
    kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
    veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

    3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
    povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

    4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
    planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

    5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
    smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

    6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
    tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

    7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
    vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

    8. (v časovnih odvisnikih) che:
    počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

    9. (eliptično za izražanje)
    a) ukaza, želje: ○:
    da bi te strela! ti venisse un accidente!
    b) ugibanja: ○:
    pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
    c) začudenja: ○:
    da te ni sram vergognati!
    č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
    da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
    d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
    in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

    10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
    delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene