Franja

bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver

nekoč je bilo il y avait une fois
v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
bil je v gledališču il est allé au théâtre
bil je pri nas il est venu à la maison
biti tu, navzoč être là, présent
seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
hladno je il fait frais
biti lačen avoir faim
biti žejen avoir soif
biti ob službo perdre son emploi
biti istih let avoir le même âge
dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
kar je, je ce qui est fait, est fait
po čem je to? combien cela coûte-t-il?

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

blágor (-gra)

A) m bene; benessere:
telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
javni blagor il bene comune
narodov blagor il bene del popolo
rel. osmero blagrov le otto beatitudini

B) adv.
blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro

blagoslávljati (-am) | blagoslovíti (-ím) imperf., perf.

1. rel. benedire; consacrare:
blagoslavljati jed benedire i cibi
blagoslavljati kapelo benedire, consacrare una cappella

2. ekspr. benedire, lodare, esaltare:
blagoslavljati spomin na koga benedire la memoria di qcn.

3. (poželeti komu srečo, obilje) benedire:
Bog te blagoslovi! Dio ti benedica!
(komu kaj privoščiti) Bog ji blagoslovi! buon pro le faccia!

blagoslovíti to bless; to invoke a blessing on; to give one's blessing (ali benediction); (posvetiti) to consecrate

bog Vas blagoslovi! God bless you!
bog ti to blagoslovi! God's blessing on (ali God bless, God prosper) your efforts (work, ipd.)!

blagrovati glagol
1. literarno (imeti za srečnega) ▸ szerencsésnek tart, áldja a szerencséjét
Po svoje se prav blagruje, da nima avtomobila. ▸ A maga módján szinte áldja a szerencséjét, hogy nincs autója.
Bolni pogosto blagrujemo zdrave, a pri tem pozabljamo, da se ti ne morejo veseliti zdravja, ker ga premalo cenijo. ▸ Betegként gyakran tartjuk szerencsésnek az egészségeseket, de megfeledkezünk arról, hogy ők nem örülnek annak, hogy egészségesek, mivel ezt nem értékelik eléggé

2. literarno (slaviti; hvaliti) ▸ áld, megáld, hálát ad
Kmalu so odpustile možem in blagrovale boga, da jim jih je vrnil žive in zdrave. ▸ Hamarosan megbocsátottak a férjüknek, és áldották az istent, amiért élve és egészségesen visszaadta őket.

3. religija (blagoslavljati) ▸ áld, megáld
V blagrih Jezus blagruje vse, ki se v življenju srečujejo s trpljenjem. ▸ Hegyi beszédében Jézus megáldja mindazokat, akik szenvedéssel találkoznak életükben.
Šele po tem srečanju je dospel do globlje vere tistih, ki jih Jezus blagruje: "Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali" (Jn 20,29). ▸ Csak ezután a találkozó után jutott el azok mélyebb hitéhez, akiket Jézus megáld: „Boldogok, akik nem látnak, mégis hisznek” (Jn 20,29).

blêsti divaguer , (bolnik) délirer, avoir le délire

kaj se ti blede? qu'est-ce que tu radotes?

blêsti (blêdem) imperf.

1. vaneggiare, delirare, farneticare:
bolnik blede il malato delira
ekst. ali se ti blede! tu stai vaneggiando! ma che sei matto!

2. pejor. sproloquiare

blêsti delirar; desvariar

blede se ti (tú) no estás bien de la cabeza

Bog [ó] moški spol (Boga, ni množine)

1. krščanski: der Gott, der Herrgott
Bog Oče Gottvater
Vsemogočni Bog (Gott) der Allmächtige
Bog-človek der Gottmensch
troedini Bog der dreieinige Gott
hvaliti Boga Gott loben
iskalec Boga der Gottsucher
spoznanje Boga die Gotteserkenntnis, die Theognosie
od Boga dan gottgegeben
posvečen Bogu gottgeweiht
podoben Bogu gottähnlich
predstava o Bogu das Gottesbild
verujoč v Boga gottgläubig

2. Abrahamov:
Bog Judov, kristjanov in muslimanov der Gott der Juden, Christen und Mohammedaner
|
Bog mu daj večni mir! Gott hab ihn selig
Bog ne daj! Gott bewahre!
Bog se usmili! Gott erbarme!
Bog ti poplačaj! Vergelt's Gott!
Bog ve … weiß der Himmel …
daj Bog! Das walte Gott!
Naj Vam Bog povrne! Gott lohne es Ihnen; vergelt's Gott!
Hvala Bogu! Gott sei Dank/Gottlob!
prisega: tako mi Bog pomagaj! so wahr mir Gott helfe!
O Bog/O moj Bog! O Gott/ O mein Gott/ Herrgott
moj Bog! Mein Gott!/Meine Güte!/[Du] du liebe Güte!
|
sam Bog ve weiß der Himmel
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
Bogu za hrbtom wo sich die Füchse gute Nacht wünschen
Bogu za ritjo am Arsch der Welt

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

braníti (-im)

A) imperf.

1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore

3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta

B) braníti se (-im se) imperf. refl.

1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori

2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze

braniti se povratni glagol
(zavračati; odklanjati) ▸ visszautasít, vonakodik, elzárkózik
Njegova hrana so predvsem žuželke, ne brani se ptičev in malih sesalcev. ▸ Elsősorban bogarakkal táplálkozik, de nem utasítja vissza a madarakat, apró testű emlősöket sem.
Vsak dotik je mladi ženski neznosen in brani se celo rutinskega ginekološkega pregleda. ▸ A fiatal nő számára minden érintés elviselhetetlen, még a rutin nőgyógyászati vizsgálattól is vonakodik.
Rada hodim v kino, ne branim se nakupov in okusne večerje v restavraciji. ▸ Szeretek moziba járni, de nem zárkózom el vásárlástól és a finom éttermi vacsoráktól sem.
Ne gre za to, da se branim dela. ▸ Nem arról van szó, hogy vonakodom a munkától.
Ne brani se nasvetov, morda bodo ti odločili tekmo. ▸ Ne zárkózz el a tanácsoktól, lehet, hogy ezek fogják eldönteni a meccset.
Ne branite se poskusiti kaj povsem novega! ▸ Ne féljetek kipróbálni valami újat!
Branili se ne bi več manevrskega prostora pri obračanju in nagibanju zaslona. ▸ Nem bánnánk, ha több választási lehetőségünk lenne a képernyő forgatását és dőlésszögének beállítását illetően.
Ne brani se odgovornosti. ▸ Ne zárkózz el a felelősségtől.

brátovščina brotherhood; fraternity; fellowship

piti brátovščino s kom to drink together the customary pledge of friendship, after which the parties may adopt intimate forms of address (in Slovene, to address each other as ti)

brusiti nože frazem
(pripravljati se na zaostreno razpravo) ▸ feni a kést
K vragu sentimentalnost in osladna prijaznost, ko ti za hrbtom brusijo nož. ▸ A fenébe a szentimentalizmussal és a hamis nyájaskodással, ha a hátunk mögött fenik a kést!
Sopomenke: brusiti bajonete

búba¹ (-e) f zool. crisalide, pupa; pren.
ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel e tu sta' zitto che c'hai ancora il latte alla bocca

capínski (-a -o) adj. di, da furfante; di, da vagabondo:
capinsko življenje vita da vagabondo
ti seme capinsko! maledetto furfante!

cedíti (-ím)

A) imperf.

1. colare, filtrare

2. secernere

B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
(počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi

cenzurirati glagol
1. (odstranjevati sporne vsebine) ▸ cenzúráz, cenzúrának vet alá
2. (omejevati dejanja ali izjave) ▸ cenzúráz, cenzúrának vet alá
V glasbi lahko počneš, kar se ti zahoče, lahko izraziš kar koli in nikakor se ne smeš cenzurirati. ▸ A zenében megteheted, ami jólesik, bármit kifejezhetsz és semmiben sem kell korlátoznod magad.
Ponekod novinarje cenzurirajo, jim grozijo, jih ugrabljajo, pretepajo, ubijajo. ▸ Van, ahol az újságírókat cenzúrázzák, fenyegetik, elrabolják, megverik, meggyilkolják.

cízati (-am) imperf. nareč. (sesati) poppare, succhiare (il latte); pren.
takrat si ti še cizal tu succhiavi ancora dal biberon