Franja

fundamént -e n

1. temelj

2. osnova

fundamènt -enta m (lat. fundamentum) fundament, osnova, temelj

fundamento moški spol temelj, osnova; zadnjica, sedalo; resnost, važnost

sin fundamento brez osnove, neosnovan(o)
carecer de fundamento, no tener fundamento biti neupravičen, biti neosnovan, biti nezanesljiv, biti lahkomiseln

fundāmentum -ī, n (fundāre)

1. temelj, temeljna stavba, podstavek, podzid(je): Pl., Val. Max., Pall., sic agere fundamenta, ut … Ci., saxa turris, quibus fundamenta continebantur C., arcem Syracusis … a fundamentis disiecit N. ali urbem a fundamentis disicere L. iz (do) dna, Neptunus muros magnoque emota tridenti fundamenta quatit V., alta theatris fundamenta locant V., hic … prima urbi fundamenta ieci L., fundamenta fodere delubro Plin. ali novae domus Suet. kopati temelj za hišo.

2. metaf. podlaga, podstava, osnova; v sg.: pietas fundamentum est omnium virtutum Ci., f. eloquentiae, philosophiae Ci., imperii sui Sen. ph., veritatis Gell.; v pl.: Plin., in quo templo ieci fundamenta pacis Ci., iacta sunt f. defensionis Ci., quibus … fundamentis hae tantae laudes excitatae sunt Ci., ad evertenda rei publ. fundamenta Gallos arcessit Ci., senectutem laudare, quae fundamentis adulescentiae constituta sit Ci., his fundamentis positis consulatus tui Ci., fundamenta iacere salutis, futurae magnitudinis Ci. ali oratoris futuri Q., ponere fundamenta vitae Sen. ph.

groundwork [gráundwə:k] samostalnik
temelj, osnova; podstavek; železniški nasip; osnovno načelo

Grund, der, (-es, Gründe)

1. (Boden) tla, (Grundbesitz) posest, zemljišče, zemlja; (Talsohle) dno doline, dolina; von Gewässern: dno; (Hintergrund) ozadje; Tierkunde beim Schwanz: koren; Grund und Boden zemljiška posest

2. (Fundament) temelj, osnova, (Ursache) vzrok, (Begründung) utemeljitev, (Veranlassung) razlog, ich habe meine Gründe imam razloge; zureichender Grund zadostni razlog; auf Grund (von) na osnovi (česa); einer Sache auf den Grund gehen iti/priti (nečemu) do dna; ein Schiff: auf Grund setzen nasesti (z ladjo), potopiti (ladjo); aus Gründen... iz razlogov; aus guten Gründen z dobrimi razlogi; aus diesem Grunde zato, iz tega razloga; bis in den Grund zerstören popolnoma (uničiti); im Grunde pravzaprav; im Grunde genommen v bistvu; in Grund und Boden wirtschaften: uničiti, sich schämen: vdirati se v zemljo (od sramu); von Grund auf/aus temeljito, korenito

Grundfeste, die, osnova, temelj

Grundlage, die, osnova, temelj, podlaga (schaffen ustvariti); jeder Grundlage entbehren biti brez vsake osnove/podlage

Grundlegung, die, temelj

Grundmauer, die, temeljni zid; temelj

Grundwerk, das, Baukunst, Architektur temelj

imbasamento m temelj, podstavek

korenína ž
1. korijen (-ren): pognati -e v zemljo; -e vinske trte
2. ekspr. osnova, temelj: imeti -e v narodu; sovraštvo ima globoke -e; seči do korenin sistema
3. korjenika (-ren-), korjenjak (-ren-), čvrst, zdrav čovjek

māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.

òsnov m
1. temelj, dno: pokvaren iz -a; to je iz -a pogrešno; -i narodne ekonomije
2. podlaga: na -u sudskog zapisnika

òsnova ž
1. tkalski osnutek, osnova
2. podlaga, osnova, temelj: osnova za oporezivanje; ovo otkriće bilo je osnova za razvitak nauke
3. lingv. osnova, s pripono razširjeni koren besede: naglasak se nalazi na -i; konzonantske -e imenice; a-osnove ženskih imenica
4. zasnova: osnova drame, lista

osnóva ž
1. osnova, temelj, osnov
2. osnova: osnova in končnica besede; sedanjikova, sedanjiška, nedoločnikova osnova
3. zametak: semenska osnova

òsnovica ž
1. temelj, podlaga: bez -e ukidaju se neke škole
2. geom. osnovnica: osnovica trougaonika; osnovica trokuta

pedestal¹ [pédistəl] samostalnik
piedestal, podstavek, stojalo
figurativno temelj, osnova
tehnično podnožje, podstavek, stojalo

to set s.o. on a pedestal častiti koga, idealizirati koga

pērno m

1. klin, zatič

2. pren. temelj, osnova, glavna opora:
essere il perno della famiglia biti glavna opora družine