Franja

Sippe, die, (-, -n) rod; ironisch klan, rodbina, žlahta; (Pack) svojat, banda; Biologie takson

Sippschaft, die, rodbina; ironisch banda, svojat

trash¹ [træš]

1. samostalnik
ničvredno blago, škart, izvržek, izmeček, odpadki, smeti; okleščki, dračje
literature slabo književno delo (brez vrednosti), plaža, kič; prazne besede, čvekanje; bedarija, neumnost, budalost, prazne marnje; sodrga, svojat; podlež, ničvrednež; pridanič

trash can vedro za odpadke, smetnjak
trash dump ameriško odlagališče
trash ice koščki ledu, pomešani z vodo
white trash ameriško revni belci v južnih državah ZDA
to talk trash govoriti budalosti, nesmisel
he writes trash kar on piše, nima nobene vrednosti

2. prehodni glagol
oklestiti (drevje), obstriei; odložiti, odvreči (zlasti karte)

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

turba¹ f

1. trop, truma (tudi slabš.); ekst. svojat, drhal

2.
turbe pl. množice

varletry [vá:litri] samostalnik
(kolektivno) paži, oprode, služabniki; sodrga, svojat

zōzza f pog. toskansko

1. slabš. brozga

2. pren. sodrga, svojat, drhal

3. pren. ukor, zmerjanje

нечисть f zli duhovi, čarovnice itd.; golazen; (pren.) sodrga, svojat

сброд m (gov.) sodrga, svojat

сволочь f (vulg.) sodrga, svojat, izmeček, izprijenec

factio -ōnis, f (facere)

1. počenjanje, početje, ravnanje: quae haec factio est? Pl.; v slabem pomenu: zlobno delovanje, spletkarstvo, kovarstvo, rovarjenje: Cassian.; meton. pravica kaj storiti: factionem testamenti non habet Ci. nima pravice -, ne sme delati oporoke, cui testamenti f. nulla est Ci.

2. sklenitev, združitev s kom v skupno delovanje; meton. zveza, družba, druščina, prijateljstvo, privrženci, ločina: utrinde iram, utrinde factiones tibi pares Ca. fr. prijateljstva, druščine, cum vostris nostra non est aequa factio Pl. privrženci = sorodstvo, alia (medicorum) factio coepit in Sicilia Plin. ločina, eiusmodi factiones Plin. iun. združitve = bratovščine, „cehi“, auferetur factio lascivientium Vulg. družba.

3. occ. politično strankarsko delovanje, strankarske spletke, strankarstvo: Vell., sine factione officia amicis praestanda esse N. brez strankarskih ozirov, nepristransko, per vim et factionem Ci. s silo (nasiljem) in strankarskim spletkarjenjem (kovarstvom), haec inter bonos amicitia est, inter malos (svojatjo) f. S. nobilitas factione magis pollebat S. s svojimi spletkami, in singulis domibus factiones sunt C., factionum partes Ph. ločitve strank = ločene stranke; meton. (politična) stranka: Suet., Ap., Iust., Tert.; ernat Athenis duae factiones N., f. paucorum (v pomenu gr. ὀλιγαρχία).
b) vstaja, upor, zarota: f. militaris Eutr. vojaški upor, vstaja vojakov; meton. uporniška (vstajniška) drhal, strankarska tolpa: Eutr.
c) gledališka svojat, „klika“ = privrženci, pokrovitelji igralcev v gledališču in cirkusu: Suet.; tudi oddelek (družba, tovarištvo, tovarišija) α) pantomimikov: Petr. β) dirkačev z vozovi v cirkusu; v Rimu so bile štiri take (po svojih barvah imenovane) družbe: albata, russata, veneta, prasina Suet., domini factionum (= factionarii) Suet., Lamp.

pretaglia f slabš. popovstvo, farška svojat

celebrō -āre -āvī -ātum (celeber)

1. kak kraj pogosto, mnogoštevilno obiskovati, kako mesto poživiti: viae multitudine legatorum... celebrabantur Ci., si domus nostra ab iis celebratur Ci., c. deûm delubra festis diebus Lucr., atria, domos, silvas O., limina Pr., templa Plin. iun., Tagus auriferis arenis celebratur Plin. v Tagu se pogosto nahaja zlatonosni pesek; z dvojnim acc.: c. aliquem magistratum Tib.; z adverbialnimi določili: sepulcrum L. Catilinae... hominum... conventu epulisque celebratum est Ci. so obiskovali ljudje in se tam gostili, cuius litteris aures meae celebrantur novis nominibus gentium Ci. iz njegovih pisem prihaja do mojih ušes brez števila novih imen, c. litora ludis V. z igrami oživljati, ripas carmine O. polniti, iuvenes multo sermone Tib. pogosto se spuščati v pogovor z mladimi ljudmi.

2. gnesti se okoli koga, spremljati ga: in hominum coetu gratulationibus habendis celebramur Ci., frequentia et plausus me usque ad Capitolium celebravit Ci., in urbe clandestini coetus celebrabant (Agrippam) T. svojat se je gnetla okrog njega.

3. svečanosti, zboru idr. v velikem številu prisostvovati, kaj slaviti, praznovati, obhajati: tota celebrante Sicilia sepultus est N. vsa Sicilija je privrela k njegovemu pogrebu, c. diem natalem T., nuptias L., T., hymenaeos V., certamina patri V., sacrum Cu., spectaculum T., orgia Cat., simulacrum vindemiae T. trgatev praznovati, ludos maiores fieri celebrarique voluerunt Ci.; z adverbialnimi določili: celebratur omnium sermone laetitiaque convivium Ci., c. comiter regis convivium L., epulas vino largius L., epulas cantu L., Plin. iun., dapes festumque canendo O. s petjem oživljati, natalem dei ludis O., funus omni apparatu atque honore Cu. slaviti sijajen in časten pogreb.

4.
a) pren. pridno izvrševati, izvajati, ukvarjati se s čim, pogosto rabiti, uporabiti (uporabljati): Gell., Arn., artes Ci., causarum cognitio... celebratur Ci., nec unum genus est divinationis publice privatimque celebratum Ci., cum his seria et iocos c. L. uganjati, celebrari de integro iuris dictio L. se je začelo znova, postea id genus mortis celebratum T. se je ta način smrti posplošil, c. iambum Q.
b) z besedo širiti, razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), na znanje da(ja)ti: laudes alicuius litteris Ci., quibus in locis factum esse consulem Murenam nuntii litteraeque celebrassent Ci., caedes Asuvii omnium sermone celebrata Ci.; pohvalno oznaniti (oznanjevati), slaviti, proslavljati, povelič(ev)ati: famam alicuius Ci., egressum alicuius ornare atque celebrare Ci., fortuna re cuncta ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S., c. aliquid in maius S., L. slaveč razvpiti, tribuni legem omnibus contionibus celebrabant L., famā celebrari Ci., N., O., T., avus nulla inlustri laude populi Rom. gloriam laudemque celebrandam Ci. da bi opeval, nomen alicuius scriptis c. Ci., talia carminibus celebrant V., quem virum aut heroa lyra vel acri tibia sumis celebrare, Clio? H., Palladis urbem carmine c. H., celebrant carminibus antiquis Tuisconem deum T.; z dvojnim acc.: Aesculapium vetustissimum auctorem Cels., eum socium laborum T. — Od tod adj. pt. pf. celebrātus 3

1. pogosto (mnogo) obiskovan: forum... maxime celebratum S., occ. od mnogih udeležencev obhajan, praznovan, zato svečan, slovesen, slavnosten: dies festus celebratusque L., dies celebratior O., supplicatio celebratior L.

2. splošno razširjen, znan, običajen: illa caedes... omnium sermone celebrata Ci., scio me in rebus celebratissimis omnium sermone versari Ci., verbum celebratius Gell.; occ. slavljen, proslavljan, sloveč, slaven: Scipio... ingentis ad incrementa gloriae celebratus L., c. artifices, auctores Plin., scriptor celebratissimus Gell., c. forma S. fr., templum, Macedonum fortitudo Cu., eloquentia T., nomine quam pretio celebratior ara O., celebratissimus carminibus fons Arethusa Sen. ph.

3. pogostoma rabljen, pogosten: missile c. Sil., celebrata apud Graecos schemata Q., anuli usus celebratior Plin.

Opomba: Star. celebrassit = celebraverit: Pl. ap. Non.

collēgium (conlēgium) -iī, n (col-, conlēga)

1. službeno tovarištvo, kolegialnost: Vell., nil concordi collegio firmius esse L., consul per tot collegia expertus L., consulatus patris et filii collegio insignis T.; pren.: Prud., c. quoddam naturae Plin.

2. met. tovariši (kolegi) v službi, združba, zbor, kolegij
a) (o uradnikih): conlegium tribunorum plebis, praetorum Ci., amplissimum conlegium decemvirale Ci., pro collegio decemvirorum imperari L.
b) (o svečenikih): pontifex respondit pro conlegio (pontificum) Ci., c. sacerdotum Ci., me augurem a toto conlegio expetitum Ci., summorum collegiorum sacerdotes Suet.

3. pren. društvo, družba, zbor
a) verska družba, bratovščina: c. Capitolinorum Ci., L., Flavialium Suet., Minervae (dat.) collegium instituere Suet.
b) politično društvo, klub: conlegia quaedam nova ex faece urbis concitata Ci., cuncta collegia praeter antiquitus constituta dissolvere Suet.
c) društvo (družba) meščanov, trgovcev, rokodelcev idr., zadruga, „ceh“: mercatorum Ci., L., tibicinum Val. Max., aerariorum, fabrûm, figulorum Plin., fabrorum Icti., servos simulatione conlegiorum esse conscriptos Ci. pod pretvezo, da so za zadruge, c. poëtarum Val. Max. akademija; šalj.: ambubaiarum collegia H. družbe sirskih piskalk, kakor da bi bile državno priznane skupnosti (kakor tibicinum collegium), c. latronum Ap. družba, svojat.

cōnsēnsiō -ōnis, f (cōnsentīre)

1. soglasnost, soglasje, enoglasnost, enoglasje, složnost, sloga, edinost; s subjektnim gen.: numquam maior consensio populi universi fuit Ci., ego tantā consensione Italiae restitutus Ci., c. omnium gentium Ci.; s subjektnim in objektnim gen.: tanta universa Galliae (subj. gen.) consensio fuit libertatis vindicandae (obj. gen.) ..., ut C.; nam. obj. gen. z de ali in in abl.: nulla de iis magistratuum c. Ci. edinost v tej zadevi, quo in discrimine cum mirifica senatūs, … singularis omnium bonorum consensio in me tuendo exstitisset Ci. ep.

2. occ. (v slabem pomenu) dogovor, tajni sporazum, skrivni „klub“, zarotitev, zarota (poseb. zoper državo): c. magistratuum, quae honestae sodalitas nominatur Ci., consensio patefacta est compromisso Sardorum Ci., c. scelerata Ci. ep., globus consensionis N. zarotniška svojat, non sine magna multorum consensione N. v tajnem sporazumu z mnogimi, civitatum … nondum aperta consensione T.; v pl.: nullaene consensiones factae esse dicuntur? Ci.

3. pren. (o abstr.) ujemanje, skladnost, složnost: voluntatum, studiorum, sententiarum summa consensio Ci., c. naturae Ci.; govorna podoba: Q. (IX, 2, 51).

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

graine [grɛn] féminin, botanique semensko zrnje, seme; pluriel, commerce semenje

graine de lin laneno seme
graine de niais nekaj za neumneže; tepec, bedak
graine (de ver à soie) jajčece sviloprejke
mauvaise graine sodrga, svojat, malopridneži
graine de voyou, d'assassin oseba, ki je na najboljši poti, da postane pridanič, morilec
donner de la graine dajati, nositi seme
monter en graine v seme iti, figuré (po)starati se; obsedeti (deklè)
(en) prendre de la graine (familier) za vzgled vzeti, zgledovati se po, dobiti navdih, pobudo od
la mauvaise graine passe toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

màruša ž dial. šoja: svaka šuša i maruša ekspr. vsakovrstni ljudje, vsakovrstna svojat; oko nas se skupila svaka šuša i maruša

rabble¹ [ræbl]

1. samostalnik
bučna, hrupna množica, tolpa; zmešnjava

the rabble sodrga, drhal, svojat
rabble rouser hujskač, demagog

2. prehodni glagol
napasti s tolpo drhali

sagouin [sagwɛ̃] masculin, vieilli južnoameriška dolgorepa opica; familier umazana oseba, umazan otrok

tas de sagouins! umazana svojat!