Franja

svjetlòća ž (ijek.), svetlòća ž (ek.) svetloba

svjȅtlōst ž (ijek.), svȅtlōst ž (ek.)
1. fiz. svetloba: nauka o -i; lom -i; ogib -i; interferencija, polarizacija -i; nevidljiva, vidljiva svjetlost; ultravioletne zrake -i; infracrvene zrake -i; vještačka, umjetna, prirodna, sunčana svjetlost; bengalska svjetlost; biti osjetljiv za svjetlost
2. sij: sjeverna, južna svjetlost
3. godina -i svetlobno leto
4. svetlo: iznijeti što na svjetlost osvetliti kaj; izići na svjetlost priti na svetlo, iziti: Srpski rječnik izišao je na svjetlost 1818. godine; ugledati svjetlost zagledati luč sveta, biti rojen
5. svetlost: Vaša Svetlost

torch¹ [tɔ:č] samostalnik
(smolnata) bakla, plamenica
figurativno luč, plamen, svetloba
kemija, tehnično gorilnik

torch of Hymen ljubezenska strast
torch lamp tehnično spajkalka, spajkalnik
torch race tek (štafeta) z baklo v stari Grčiji
torch singer ameriško pevec, pevka sentimentalnih popevk
torch song ameriško sentimentalna ljubezenska pesem
torch welding plinsko varjenje
electric torch električna žepna svetilka
to hand on the torch figurativno naprej, drugim poda(ja)ti znanje ita.

torchlight [tɔ́:člait] samostalnik
svetloba, luč od bakle

torchlight procession baklada
by torchlight pri luči bakle, ob bakli

vȉdjelo s (ijek.), vȉdelo s (ek.)
1. svetloba: nježno vidjelo ljupko svjetluca na lišću
2. svetlo: doći još za -a; izići na vidjelo; iznijeti, izneti tajnu na vidjelo
3. luč, sveča: upali vidjelo!
4. donijeti, doneti na božje vidjelo roditi otroka

огонь m ogenj; plamen, svetloba; (voj.) streljanje; (pren.) blesk (v očeh);
из огня да в полымя z dežja pod kap;
пройти о. и воду (и медные трубы) marsikaj skusiti v življenju, imeti zamotano, ne neoporečno življenje za seboj

свет m

1. svetloba, luč, svit;
мой с. (lj.) ljubi moj;
зал в два света dvorana z dvema vrstama oken;
увидеть с. zagledati luč sveta;
ни с. ни заря navsezgodaj, pred zarjo;
чуть с, чем с. navsezgodaj;

2. svet; (zast.) (visoka) družba;
четыре стороны света štiri strani sveta;
сжить со света v grob spraviti;
отправить на тот с. usmrtiti;
выпустить в с. izdati, objaviti;
браниться на чём с. стоит strašno zmerjati koga;
производить на с. roditi

светлость f svetloba; svetlost

сві́тло¹ -а с., svetlôba -e ž., lúč -í ž.

aprīcus 3

1. blagi sončni toploti izpostavljen, sončen, prisojen (naspr. opācus): hortus, loci Ci., aggere in aprico spatiari H., a. rura H., colles L., loca Col.; subst. aprīcum -ī, n sončen kraj, osoje (nav. v pl.): Plin.; pren. sončna svetloba: quidquid sub terra est, in apricum proferet aetas H. čas postavi na svetlo.

2. pren.
a) ki se sonči, ki ljubi sonce (pesn.): apricis statio gratissima mergis V., a. arbor O., apricos necte flores H., a. senes Pers.
b) veder, jasen: caeli status Col., mensis Col., apricissimus dies Col.; tudi = gorak, topel: aprici flatus Col. topli južni vetrovi, a. sol Ap., spiritus Amm.

Auflicht, das, svetloba od zgoraj

barlume m

1. brlenje, svetlikanje, slabotna luč, slabotna svetloba

2. pren. iskra, mrvica, sled:
un barlume di speranza iskrica upanja
un barlume di coraggio mrvica poguma

Blaulicht, das, Physik modra svetloba; beim Rettungswagen usw.: modra luč; mit Blaulicht z vklopljeno modro lučjo

candle [kǽndl] samostalnik
sveča; svetloba sveče

to burn the candle on both ends preveč delati
not fit to hold a candle to s.o. nevreden koga, ki mu ne sega niti do kolen
the game is not worth the candle ni vredno truda in stroškov
to hold a candle to the devil dajati potuho
with bell, book and candle kot se spodobi
not to hide candle under bushel rad poudarjati svoje zasluge
to sell by inch of candle prodajati na dražbi

candle-light [kǽndllait] samostalnik
svetloba sveče

candor -ōris, m (candēre)

I.

1. snežno bela barva, belina, belota, snežna svetloba, sijaj: candor marmoreus Lucr., tunicarum L., lanarum Q., ovi Plin. beljak, arma candore paria L., equi candore nivali V., candorem dentibus facere Plin.; occ.
a) belina kože, bela polt, telesna lepota: candor et proceritas huius (adulescentuli) Ci., corporum L., Plin., niveo mixtus candore rubor O., corporis candores Pl.
b) (o zvezdah in ozvezdjih) sijaj, blesk, svetlost: solis Naev. ap. Non., Ci., caeli Ci., via candore notabilis ipso O. (o Rimski cesti).

2. pren.
a) (o besedah in govoru) jasnost, preprostost: (Livius) in narrando mirae iucunditatis clarissimique candoris Q.
b) o značaju iskrenost, poštenost, prostodušnost: Ph., Plin. iun., in caris animi erat candor amicis O., candor, in hoc aevo res intermortua paene,... tuus O., iustus sine mendacio candor Vell.

— II. belilo, bela lepotila; pren.: fucati vero medicamenta (lepotila) candoris et ruboris omnia repellentur Ci.

— III. (po candeō 2.) (žareča) vročina, pripeka: c. flammae (pasje zvezde) Hyg., aestivo candore mori Cl.

clair-obscur [klɛrɔpskür] masculin polmrak, mehka, mila svetloba, (slikovita) porazdelitev svetlih in senčnih mest; figuré negotovost, dvom, dvoumnost

controluce

A) f

1. protisvetloba, nasprotna svetloba

2. foto protisvetlobni posnetek

B) avv.
in controluce proti svetlobi

daylight [déilait] samostalnik
dnevna svetloba, razsvit, svitanje

to burn daylight zapravljati čas
sleng to let (ali admit) daylight into s.o. ustreliti ali zabosti koga
ameriško daylight saving time poletni čas
to see daylight doumeti, razumeti; rešiti vprašanje
as clear as daylight jasno ko beli dan
in broad daylight pri belem dnevu

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.