Franja

relampaguear bliskati se, pobliskovati; iskriti se, svetiti se

reluire* [rəlwir] verbe intransitif svetiti se, sijati, blesteti

brosse féminin à reluire, à faire reluire ščet za loščenje
faire reluire des cuivres, des meubles naloščiti bakreno posodo ali bakrena glasbila (pihala), pohištvo
manier la brosse à reluire (figuré, familier) hvalisati, laskati se
tout ce qui reluit n'est pas or (proverbe) ni vse zlato, kar se sveti

re-nīdeō -ēre

1. odsevati, (za)sijati, (za)svetiti se, lesketati se, bleščati se: Stat., Petr., Cl. idr., renidet luna mari H., aes renidens (lesk, blesk orožja) V., non domus auro renidet Lucr., neque aurum meā renidet in domo lacunar H.; pren.: iam sola renidet in Stilichone salus Cl.

2. metaf. sijati (žareti) od veselja (radosti), veseliti se, radovati se, smehljati se, biti vesel: Cat., Stat., Sen. tr., Ap. idr., homo renidens L., ore renidenti O., Val. Fl., vultu falsum (zaničljivo, lokavo) renidens T., torvum renidens Sil., Amm.; z inf.: adiecisse praedam torquibus exiguis renidet H. se veseli; pren.: mihi renidens fortuna Ap. smehljajoča se mi, velut hilarior renidet oratio Q.

resplendir [rɛsplɑ̃dir] verbe intransitif sijati, svetiti se, lesketati se, bleščati se, blesteti

la lune resplendit luna sije
le lac resplendit sous le soleil couchant jezero se blešči v zahajajočem soncu
son visage resplendit de joie, de bonheur obraz mu sije, žari od veselja, od sreče

rielar lesketati se, sijati, svetiti se, bleščati skozi

rilucere^* v. intr. (pres. riluco) knjižno bleščati se, svetiti se:
gli riluce il pelo šalj. ves se je nališpal

risplēndere^* v. intr. (pres. risplēndo)

1. bleščati se; svetiti se; lesketati se; odsevati

2. pren. blesteti:
risplendere per bellezza blesteti s svojo lepoto

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

scintillare v. intr. (pres. scintillo)

1. iskriti se

2. bleščati se, svetiti se

scintillate [síntileit] neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti; svetlikati se, migljati (o zvezdah)
figurativno biti poln duhovitosti, iskriti se od duhovitosti

her eyes scintillated with fury oči so se ji iskrile od jeze
prehodni glagol
sipati (iskre)

to scintillate witticisms sipati duhovite opazke, iskriti se od duhovitosti

sfolgorare v. intr. (pres. sfōlgoro) svetiti se, bleščati se, žareti

shine^*2 [šáin]

1. neprehodni glagol
sijati, svetiti (upon na)
blesteti, svetiti se, izsevati, žareti (out, forth)
jasno se kazati; briljirati, izkazati se, odlikovati se

2. prehodni glagol
osvetljevati, (o)čistiti (da se sveti), (na)loščiti

shining faces sijoči, žareči obrazi
to shine shoes čistiti, loščiti čevlje
he did not shine in society ni blestel v družbi
to shine with gratitude sijati od hvaležnosti

sìjati sìjām
1. sijati: sunce jarko, ne sijaš jednako, moj me dragi ne ljubi jednako
2. svetiti se: nije zlato sve što sija; oči joj sijaju

sjájiti (se) sjȃjīm (se) sijati, svetiti se: trljati srebrni sat da se sjaji; sjajiti od sreće, od ponosa

sjàktiti se -ī se sijati, svetiti se: neka se sjakti Nijanja planina

sparkle [spa:kl]

1. samostalnik
iskrenje, iskra; blišč, blesk, bleščanje, sijaj; živahnost

2. neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti (tudi figurativno)
peniti se (o pijači), musirati

their conversation sparkles with wit njihov pogovor se iskri od duhovitosti
his eyes sparkled with anger oči so se mu (za)iskrile od jeze
the stars sparkle zvezde se bleščijo
to sparkle out sleng onesvestiti se

splendēscō -ere, splenduī (incoh. glag. splendēre) postati svetel (žareč, žaren, sijoč), (za)blesteti (se), (za)bleščati (se), (za)lesketati (se), (za)svetiti se, (za)siniti, (za)sijati, vzblesteti, dobiti blesk (lesk, blišč, sij, sijaj): Sen. tr., Plin., Ap. idr., incipiat … sulco attritus splendescere vomer V., vidimus Aetneā caelum splendescere flammā O., suco pinguis olivi splendescunt O.; metaf.: nihil est tam incultum, quod non splendescat oratione Ci. dobiti blesk, zableščati se, zablesteti, canorum illud in voce splendescit Ci., nec iam splendescit limā (sc. opus perfectum), sed atteritur Plin. iun. in piljenje mu ne more dati sijajnejše oblike (sijajnejšega lika), ampak ga z njim izgubi.

sub-lūceō -ēre (—) (—) (sub in lūcēre) svetiti se, lesketati se, bleščati se spodaj ali izpod česa: Ci. (Arat.), Plin., in foliis … violae sublucet purpura nigrae V., candida nec mixto sublucent ora rubore O.

svijètliti svȉjetlīm (ijek.), svétliti svêtlīm (ek.)
I. svetiti: svijetliti komu do kuće; on mi kod svakoga posla svijetli
II. svijetliti se svetiti se: oči mu se svijetle od radosti

svijètljeti svijètlīm (ijek.), svétleti svétlīm (ek.) svetiti se: sunce tihano svijetli; živi od prošlosti, jedino to svetli, a sve drugo je mrak