Franja

lamptēr -ēris, acc. pl. -ēras, m (gr. λαμπτήρ) svetilka, svečnik: Plin. (po nekaterih rokopisnih verzijah campter).

lantern [lǽntən] samostalnik
svetilka; vrh svetilnika
arhitektura kupolast nastavek na strehi
figurativno luč

Chinese lantern lampijon
dark lantern slepica (svetilka)
magic lantern laterna magika
parish lantern mesec
he was a lantern of science bil je odličen znanstvenik

lantērna f

1. svetilka:
lanterna cieca slepica
lanterna cinese, veneziana lampijonček
cercarsela con la lanterna pren. delati sam sebi škodo
prendere lucciole per lanterne debelo se motiti

2. svetilniška luč; svetilnik:
all'ombra della lanterna pren. v Genovi

3.
lanterna magica laterna magika, projekcijska svetilka

4. arhit. svetlobnica, lanterna

5. gradb. svetlobni jašek, svetlobnik

6.
lanterne pl. pren. šalj. oči; očala

lanterna (lāterna) -ae, f (izpos. iz gr. λαμπτήρ; pozneje je nastala po ljudski etim. na latēre naslonjena obl. lāterna; prim. Prisc. 2, 120, 20) svetilka, svetilnica: lanterna Punica Pl., a portu illic nunc cum lanterna advenit Pl., lanterna linea Ci., lanternam praeferre Val. Max., lanterna cornea Mart., lanterna de vesica Mart., caulis olebit lanternam Iuv.

lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh

lanterne sourde (svetilka) slepica
lanterne vénitienne lampijonček
à la lanterne! obesite ga!
lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti

lanternone m

1. svetilka (na drogu)

2. pren. dolgin

Laterne, die, (-, -n) svetilka; [Schiffahrt] Schifffahrt opozorilna luč; Baukunst, Architektur laterna, svetlobnica; mit der Laterne suchen iskati z lučjo pri belem dnevu; Laterne des Aristoteles Tierkunde Aristotelova laterna

Leuchte, die, (-, -n) svetilo; svetilka; figurativ luč, keine Leuchte nobena luč, nikakršna luč

linterna ženski spol svetilka; (morski) svetilnik

linterna mágica laterna magika
linterna sorda slepica (svetilka)
linterna de papel lampijon

lucerna -ae, f (lūcēre)

1. svetilka, svetilnica, oljenka, oljenica: lumen lucernae, lucernam adhibere Ci., unguor olivo, non quo fraudatis immundus Natta lucernis H., ut accessit numerus laternis H. (ob pijanosti, ker vidijo pijani ljudje vse dvojno), vino et lucernis (abl.) H. od nočnih gostij, vigiles ali vivae lucernae H. goreče sveče, rixa ad extremas lucernas Pr. do pozne noči, do trde teme, lucernam accendere Ph., Sen. ph., lucernarum lumina Plin. jamščarice, jamske svetilke, geminae lucernae Iuv., ante lucernas Iuv. ali ante lucernam Vop. pred nočjo, l. lucida Ap.

2. meton. (po)nočno delo: haec ego non credam Venusina digna lucerna Iuv.

3. metaf. „morska svetilka“ (Trigla lucerna Linn.), riba, ki se ob brezvetrnih nočeh sveti: Plin.

lucernārium -iī, n (lucerna)

1. svetilka, svetilnica: Cass.

2. čas za svetilke = čas, ko se prižigajo svetilke: Aug.

lume m

1. svetilka:
lume a petrolio petrolejka
far lume posvetiti
tenere il lume pren. držati svečo (zaljubljencem)

2. knjižno zvezda, nebesno telo

3. ekst. vid:
perdere il lume degli occhi pren. pobesneti

4.
il secolo dei lumi razsvetljenstvo
chiedere lumi prositi za pojasnilo, za nasvet

5. anat. svetlina, lumen

luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

luz de Bengala bengalični ogenj
la luz del dia dnevna svetloba
con luz diurna pri dnevni luči
luz eléctrica električna luč; obločnica
luz de magnesia magnezijeva luč
luz relámpago (fot) bliščica
gusano de luz kresnica
media luz somrak
rayo de luz svetlobni žarek
a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
el siglo de las luces moderna doba
apagar la luz ugasniti luč
dar luz osvetliti; prosvetliti
dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
dar (encender la) luz prižgati; vključiti
no dar luz izjaloviti se
hacer luz en pojasniti
sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
salir a luz iziti (knjiga)
ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
luces pl talent, nadarjenost, znanje
hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
traje de luces torerovska obleka
a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«

lychnūchus -ī, m (gr. λυχνοῦχος = λύχνον ἔχων) svečnik, svetilka, luč: Ci. ep., Suet., l. pensilis Plin. lestenec.

lychnus -ī, m (gr. λύχνος) svetilo, svetilnik, svetilka: Enn. ap. Macr., Luc. ap. Macr., Ci., Lucr., V., Stat.

nocti-lūca -ae, f (nox in lūcēre) nočno svetilo =

1. mesec, luna: noctiluca, quod sola lucet noctu Varr., rite crescentem face Noctilucam (sc. canentes) H.

2. svetilka, svetilnica: noctilucam tollo; ad focum fero; inflo; anima reviviscit Varr. ap. Non.

svjètilja ž, svjètīlja ž (ijek.), svètilja ž, svètīlja ž (ek.) luč, svetilka, svetilnica

veióză -e f (nočna) svetilka

лампа f svetilka;
электрическая л. žarnica;
л. дневного света fluorescenčna svetilka;
электронная л. elektronska cev

ла́мпа -и ж., svetílka -e ž., žárnica -e ž., sijálka -e ž.