Franja

campionato m šport prvenstvo, šampionat:
campionato di calcio nogometno prvenstvo
campionati mondiali svetovno prvenstvo

currency [kʌ́rənsi] samostalnik
obtok, veljava, vrednost; tečaj, valuta; denar

in common currency zelo razširjen
to give currency to s.th. dati kaj v obtok
firm currency trdna valuta
currency notes bankovci, ki so jih v Angliji izdali med svetovno vojno
hard currency zdrava, trdna valuta
soft currency nestabilna valuta
floating currency drseča valuta

čud|o srednji spol (-a …)

1. das Wunder (tehnično technisches), -wunder (naravno Naturwunder, svetovno Weltwunder)
čudo tehnike das Wunderwerk der Technik
sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder

2.
(pravo) čudo je/bo, če … es ist kaum zu erwarten, [daß] dass …
ni čudo, da es ist kein Wunder, [daß] dass
gledati koga kot deveto čudo (jemanden) wie ein Wundertier bestaunen

3.
figurativno prava čuda recht seltsame Sachen
figurativno doživeti čuda nekaj neprijetnega: sein blaues Wunder erleben

deskar samostalnik
1. (po snegu) ▸ snowboardos, hódeszkásPrejšnji vikend se je deskar poškodoval med izvajanjem akrobacij v snežnem parku na smučišču. ▸ A múlt hétvégén akrobatamutatványok közben megsérült egy hódeszkás a sípálya hóparkjában.
Sopomenke: bordar, border, deskar na snegu
Povezane iztočnice: alpski deskar, deskar prostega sloga, deskar v prostem slogu, park za deskarje, ekstremni deskar, akrobatski deskar

2. (po vodi) ▸ szörfösVeter in močni tokovi so na severu najboljša družba strastnih deskarjev in kajtarjev iz vsega sveta. ▸ kontrastivno zanimivo Északon a szél és az erős áramlatok a legjobb barátai a világ minden tájáról érkező, szenvedélyes szörfösöknek és kite-szörfösöknek.
Sopomenke: surfer, surfar
Povezane iztočnice: deskar na valovih, deskar na vodi, jadralni deskar

3. (kdor brska po spletu) ▸ szörfölőSopomenke: surfer, surfar

dogajanj|e¹ srednji spol (-a …) das Geschehen, -geschehen (dnevno Tagesgeschehen, glasbeno Musikgeschehen, svetovno Weltgeschehen, trenutno Gegenwartsgeschehen, vojno Kriegsgeschehen, zveličavno Heilsgeschehen, das Heilsereignis)
figurativno biti vzvišen nad dogajanjem über den Dingen stehen

économie [ekɔnɔmi] féminin gospodarstvo, ekonomija; varčnost, gospodarnost; varčevanje, prihranek; pluriel prihranki

économie d'argent, de papier, de temps, de frais prihranek na denarju, papirju, času, stroških
économie de bouts de chandelles varčevanje na nepravem koncu, pri malenkostih, stiskaštvo, skopuštvo
économie agricole agrarno gospodarstvo
économie en carburant prihranek na gorivu
économie compétitive prosto gospodarstvo
économie contrôlée par l'Etat, dirigée, planifiée načrtno, dirigirano gospodarstvo
économie domestique hišno gospodarstvo (gospodinjstvo)
économie mondiale svetovno gospodarstvo
économie nationale, politique (argot, scolaire éco po) nacionalna, politična ekonomija
privée zasebno gospodarstvo
économie rurale poljedelstvo
cet achat a englouti toutes mes économies ta nakup je požrl vse moje prihranke
faire, réaliser des économies ustvariti si prihranke, privarčevati

équilibre [ekilibrə] masculin ravnotežje, ravnovesje

équilibre européen, du monde evropsko, svetovno ravnovesje
équilibre financier finančna izravnava
équilibre des forces ravnotežje sil
équilibre instable, stable labilno, stabilno ravnovesje
budget masculin en équilibre uravnovešen proračun
sens masculin de l'équilibre čut za ravnotežje
déranger, troubler, rompre l'équilibre motiti, kaliti, razbiti ravnovesje
être en équilibre biti v ravnotežju ali ravnovesju, biti uravnovešen (proračun)
faire, (rétablir) l'équilibre (zopet) vzpostaviti ravnovesje
mettre en équilibre spraviti v ravnovesje
perdre, retrouver son équilibre izgubiti, zopet dobiti svoje ravnotežje

gibanj|e² srednji spol (-a …) (družbeno zbiranje) die Bewegung, -bewegung (delavsko Arbeiterbewegung, ekološko Öko-Bewegung, emancipacijsko Emanzipationsbewegung, laikov Laienbewegung, ljudsko Volksbewegung, mezdno Lohnbewegung, mirovno Friedensbewegung, mladinsko Jugendbewegung, množično Massenbewegung, nacionalno Nationalbewegung, neuvrščenih Blockfreienbewegung, odporniško Widerstandsbewegung, osvobodilno Befreiungsbewegung, Freiheitsbewegung, panevropsko Paneuropa-Bewegung, partizansko Partisanenbewegung, podtalno/ilegalno Untergrundbewegung, prebuditveno Erweckungsbewegung, prevratniško Umsturzbewegung, protestno Protestbewegung, sindikalno Gewerkschaftsbewegung, skavtsko Pfadfinderbewegung, solidarnostno Solidaritätsbewegung, stavkovno Streikbewegung, svétov Rätebewegung, svetovno Weltbewegung, študentsko Studentenbewegung, versko Glaubensbewegung, zadružno Genossenschaftsbewegung, zbiranja Konzentrationsbewegung, žensko Frauenbewegung, za človekove pravice Menschenrechtsbewegung, za enotnost Einheitsbewegung, za neodvisnost Unabhängigkeitsbewegung, za priključitev [Anschlußbewegung] Anschlussbewegung, za reforme Reformbewegung, za združitev Einigungsbewegung)

gospodarstv|o srednji spol (-a …) die Wirtschaft, -wirtschaft (celotno Gesamtwirtschaft, denarno Geldwirtschaft, dirigirano Zwangswirtschaft, državno Staatswirtschaft, finančno Finanzwirtschaft, kolektivno Kollektivwirtschaft, komunalno Kommunalwirtschaft, lesno Holzwirtschaft, lovsko Jagdwirtschaft, menjalno Fruchtwechselwirtschaft, Tauschwirtschaft, naftno Ölwirtschaft, narodno Volkswirtschaft, naturalno Naturwirtschaft, Naturalwirtschaft, pašno Weidewirtschaft, pašno-košno Mähweidewirtschaft, plansko Planwirtschaft, plinsko Gaswirtschaft, svetovno Weltwirtschaft, toplotno Wärmewirtschaft, travno Feldgraswirtschaft, tržno Marktwirtschaft, vodno Wasserwirtschaft, zasebno Privatwirtschaft, zbiralno Sammelwirtschaft)
minister za gospodarstvo der Wirtschaftsminister
ministrstvo za gospodarstvo das Wirtschaftsministerium
kmečko gospodarstvo die Hofstelle, landwirtschaftlicher Betrieb
polkmečko gospodarstvo der Zuerwerbsbetrieb
gozdno gospodarstvo das Forstunternehmen, der Forstbetrieb, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
socialno tržno gospodarstvo soziale Marktwirtschaft
stanovanjsko gospodarstvo das Wohnungswesen
kar se tiče gospodarstva in Wirtschaftsdingen
učenec v gospodarstvu der Auszubildende (Azubi)
učenka v gospodarstvu die Auszubildende

gospodárstvo (-a) n

1. economia:
narodno, svetovno gospodarstvo economia nazionale, mondiale
decentralizacija gospodarstva decentramento dell'economia
panoge gospodarstva settori dell'economia

2. ekon. (določeno področje v proizvajanju) settore; industria:
energetsko, gozdno gospodarstvo settore energetico, forestale
lesno gospodarstvo industria del legno
vodno gospodarstvo economia idrica
stanovanjsko gospodarstvo politica abitazionale

3. (organizacija proizvodnje, razporejanja in uporabe materialnih dobrin):
dirigirano gospodarstvo economia indirizzata, programmata
načrtno gospodarstvo economia pianificata
družbeno gospodarstvo economia socializzata
kapitalistično, tržno gospodarstvo economia liberista, di mercato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
blagovno, denarno gospodarstvo economia di mercato, monetaria
ekstenzivno gospodarstvo economia estensiva
menjalno gospodarstvo economia di scambio, scambista
naturalno gospodarstvo economia naturale
agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo rotazione biennale, annale

4. redko (posestvo, kmetija) fattoria, podere

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.

home¹ [hóum] pridevnik
domač, hišni, doma narejen; notranji; točen, odličen; primeren (opomba)

home affairs notranje zadeve
Home Counties grofije blizu Londona
home fleet ladjevje v domačih vodah
home forces vojska na domačih tleh
Home Guard rezervna vojska na domačih tleh med 2. svetovno vojno
home market domače tržišče
britanska angleščina Home Office, ameriško Home Department notranje ministrstvo
Home Secretary notranji minister
Home Service BBC oddaja za Veliko Britanijo

kajak in kanu na divjih vodah stalna zveza
(šport) ▸ kajak-kenu szlalom

kajak in kanu na mirnih vodah stalna zveza
(šport) ▸ síkvízi kajak-kenu

kajak na divjih vodah stalna zveza
(šport) ▸ vadvízi kajak

kolaboracija samostalnik
1. (sodelovanje s sovražnikom) ▸ kollaboráció
2. (sodelovanje) ▸ kollaboráció, együttműködés
Sving je kolaboracija plesalcev in moji se ne omejujejo na zvrst. ▸ A swing a táncosok együttműködése, az enyéim pedig áthágják a műfaj korlátait.
Ker so se nekateri zbali za vse privilegije, ki jim jih je prinašala ta služba, so začeli medijsko kolaboracijo. ▸ kontrastivno zanimivo Mivel egyesek féltették a munkáhelyükkel járó privilégiumaikat, médiahadjáratba kezdtek.

kontinentalen pridevnik
1. geografija (o površju) ▸ kontinentálisSopomenke: celinski
Povezane iztočnice: kontinentalna skorja, kontinentalna polica

2. (o delu države ali regije) ▸ kontinentális, szárazföldiPortugalska obala se med drugim ponaša tudi z najzahodnejšo točka kontinentalne Evrope. ▸ Portugália tengerpartja többek között a kontinentális Európa legnyugatibb pontjával büszkélkedhet.
V kontinentalnem delu Slovenije je priporočljivo deblo kivija zaščititi pred nizkimi temperaturami s slamo ali praprotjo. ▸ Szlovénia kontinentális részein ajánlatos a kivi törzsét szalmával vagy páfránnyal védeni a hidegtől.
Sopomenke: celinski

3. pogosto v športnem kontekstu (o geopolitičnem območju) ▸ kontinens, kontinentálisSlovenci s tem, ko vstopamo v Evropsko unijo, vstopamo v enoten gospodarski prostor kontinentalnih razsežnosti. ▸ Az Európai Unióhoz való csatlakozással a szlovénok egy kontinentális méretű egységes gazdasági térbe lépnek be.
Za svetovno lestvico bodo štela vsa nacionalna in kontinentalna tekmovanja. ▸ Minden nemzeti és kontinentális verseny beleszámít a világranglistába.
Sopomenke: celinski

4. (o celinskem delu Evrope) ▸ kontinentális
Sestavil je angleško moštvo, ki je igralo kontinentalni nogomet. ▸ Kontinentális labdarúgást játszó angol csapatot állított össze.
Pod pločevino je bila kontinentalna različica tega avtomobila nekoliko drugačna od angleške, saj je imela spremenjene zavore, volanski mehanizem in nekoliko širša kolesa. ▸ A lemez alatt az autó kontinentális változata némileg különbözött az angoltól, átdolgozott fékekkel, kormányművel és kissé szélesebb kerekekkel rendelkezett.
Pri tem opozarja na razliko med kontinentalnim in anglosaksonskim pravom, ki močneje zagovarja državno imuniteto. ▸ E tekintetben rámutat a kontinentális és az állami mentességet erőteljesen támogató angolszász jog közötti különbségre.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

manhattan [mænhǽtən] samostalnik
coctail iz viskija in vermuta

Manhattan District ime za načrt izdelave atomske bombe med 2. svetovno vojno v ZDA

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.