Franja

risorgiva f geogr. arteški studenec

salt-well [sɔ́:ltwel] samostalnik
studenec s slano vodo

studênčnica eau ženski spol vive (ali de source) studênec source ženski spol (tudi figurativno) fontaine ženski spol ; (vodnjak) puits moški spol

arteški studenčnica puits artésien
presihajoči studenčnica source intermittente

winterbourne [wíntəbuən] samostalnik
le pozimi tekoč studenec

Albunea -ae, f Albuneja, Nimfa vedeževalka (pozneje = Sibylla), ki ji je bil posvečen istoimenski žvepleni studenec na gorovju pri Tiburu in votlina blizu Anijenovih slapov: Lact., alta Alb. V., domus (votlina) Albuneae resonantis H.; prim. Albulus 2.

Alphēus in (pesn.) Alphēos (acc. -on) -ēī, m (Ἀλφειός) Alfej, peloponeška reka pri Pizi in Olimpiji v Elidi. Kot rečni bog ljubi in preganja Nimfo Aretuzo, ki se, bežeča pred njim, spremeni v studenec ter teče pod morjem do otoka Ortigije pred Sirakuzami (spomin na elidsko naselitev?): Ci. ep., V., O. idr., Alphei praemia Mart. = olimpijska. — Od tod adj. Alphēus 3 Alfejev, alfejski: Pisae V. (ker je to italsko mesto ustanovljeno iz Pize v Elidi, kjer teče Alfej), ripae Cl.; subst. Alphēïas -adis, f (*Ἀλφηϊάς) Alfejeva (ljubljenka), priimek Nimfe in studenca Aretuze: O.

artéški (-a -o) adj. artesiano:
arteška voda falda artesiana
arteški studenec, vodnjak pozzo artesiano, risorgiva

artéški -a -o prid. artezian
□ arteški studenec fântână arteziană

Bandusia -ae, f Banduzija, studenec na Horacijevem sabinskem posestvu, ki ga je sam pesnik poimenoval po studencu pri Venuziji: H.

cabāllīnus 3 (cabāllus) konjski: caro, dentes Plin., fons Pers. konjski studenec, šalj. = Hippocrene.

Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

3. arab. studenec in kopališče: Plin.

4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

7. neka plesalka in priležnica: Pers.

Castalia -ae, f (Κασταλία, sc. πηγή) Kastalija, studenec Muz na Parnasu blizu Delfov: L. Andr. ap. Fest., V., H., Sen. tr., Stat. Od tod adj. Castalius 3 (Καστάλιος) kastalijski: Col., Stat., Mart., aqua O., arbor Pr. lovorika, umbra Tib. senca lovorik, antrum O. preroška votlina v Delfih. — Castalis -idis, f kastalijska: unda Mart.; Castalides sorores: Mart. ali Castalides Kastalke = Muze: per... Castalidum (tudi: Castalium) gregem Mart.

Cerōn -ōnis, m Keron, studenec v Tesaliji: Sen. ph., Plin.

Clītor -oris, m (Κλείτωρ): L., Vitr. in lat. Clītorium -iī, n: Plin. Klitor(ij), mesto v severni Arkadiji. Od tod adj. Clītorius 3 (Κλειτόριος) iz Klitorija, klitor(ij)ski: fons O. studenec, katerega voda je baje priskutila pitje vina, lacus Plin.

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

Cutiliae (Cotiliae) -ārum, f Kutilije (Kotilije), staro sabinsko mesto vzhodno od Reate: L., Sen. ph., Suet.; v sg. Cutilia -ae, f Kutilija: Cutiliae lacus Kutilsko jezero: Varr. ap. Plin., Plin. — Od tod adj. Cutiliēnsis -e kutilijski: Cutiliēnsis lacus (= Cutiliae lacus) Varr., Macr. Cutilius 3 kutilijski: Cutiliae aquae Plin., Cael. (z obl. Cotiliae) ali samo Cutiliae (subst.) Cels. zdravilni studenec pri Kutilijah (Kotilijah).

Cyanē -ēs, f (Κυάνη) Kiana, „ Temno modri studenec“, izlivajoč se v sirakuško Veliko luko: Plin.; tudi Nimfa tega studenca, mitična Anapova ljubica, ki je od žalovanja po ugrabljeni Prozerpini zvodenela: O., Sil., Cl.

Cȳmothoē -ēs, f (Κυμοϑόη) Kimotoja,

1. Nereida: V., Pr., Hyg., Sil.

2. studenec v Ahaji: Plin.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Dircē -ēs, f (Δίρκη) Dirka,

1. hči sončnega boga, žena tebanskega kralja Lika (Lycus); ker je grdo ravnala s svojo sorodnico Antiopo, sta jo Antiopina sinova Amfion in Zetos (Ζῆϑος Zēthus) privezala na bika, da jo je vlekel za sabo, dokler ni izdihnila. Spremenila se je v studenec, ki je dobil njeno ime: Pl. (z acc. Dircam), Pr., Hyg.

2. omenjeni studenec severozahodno od Teb: O., Plin., Stat.; met. = Bojotija: Stat. — Od tod adj. Dircaeus 3 (Διρκαῖος) Dirkin, pesn. = tebanski, bojotijski: Amphion V., cycnus (= Pindarus) H., Thebae Pr., heros (= Polynices) Stat., catervae dente Dircaeo satae Sen. tr. iz zmajevih zob ustvarjene trume.