Franja

Zadetki iskanja

  • toxin [tɔ́ksin] samostalnik
    medicina strup, toksin, strupena snov
  • toxique [tɔksik] adjectif strupen; masculin strup

    substance féminin, gaz masculin toxique strupena snov, strupen plin
  • tròvilo s star. strup: riblje trovilo
  • upas [jú:pəs] samostalnik
    (= upas tree) botanika drevo upas, čigar sok na Javi domačini uporabljajo za zastrupljanje svojih strelic; strup iz tega drevesa
    figurativno strup, kvaren vpliv
  • veleno m

    1. strup (tudi ekst.):
    amaro come il veleno grenek kot pelin
    l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
    cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
    il veleno del cobra kobrin strup
    andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup

    2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
    il veleno dell'invidia strup zavisti
    avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
    avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
    avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
    mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
    schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo

    3. pren. strupeno, zlobno namigovanje
  • velenosità f

    1. strupenost

    2. pren. strup, zlobnost, sovraštvo
  • veneno moški spol strup
  • venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

    1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
    a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
    b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

    2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

    3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
    a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
    b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.
  • venin [vənɛ̃] masculin (kačji) strup; zloba, zlobnost, zavratnost, (figuré) žolč

    le venin de vipère gadji strup
  • venín -uri n strup
  • venom [vénəm]

    1. samostalnik
    živalski strup (kač, čebel itd.)
    figurativno strupenost, zlobnost, sovražnost, mržnja; (redko splošno) strup

    venom-teeth zob strupnik

    2. prehodni glagol
    zastarelo zastrupiti

    venomed zastrupljen; strupen; poln zlobe in sovraštva
  • vīrulentia -ae, f (vīrulentus) smrad; pren. strup, strupenost, virulénca: hircorum Sid.; v pl.: virulentiae carnium Hier.
  • virus [váiərəs] samostalnik
    (kačji) strup
    medicina virus; strupena klica
    figurativno moralni strup, strupenost, zlobnost, hudobnost; kvaren, poguben vpliv

    virus disease virusna bolezen
    the virus of rabies virus stekline
  • virus [virüs] masculin virus, strupena klica, strup

    meladie féminin à virus virusna bolezen
    virus rabique steklinski virus
  • vīrus -ī, n (prim. skr. viṣám tekočina, strup, viṣáḥ strupen, gr. ἰός [iz Ƒισός] strup, lit. vaist(r)as zdravilo; prim. tudi skr. vēṣati razliti (razlivati) se, stvnem. wisa = nem. Wiese, lat. viscum)

    1. vlečna, židka sluz, glen, sluzasta (sluzava) moča, sluzasta (sluzava) tekočina, sluzast (sluzav) sok; rastlin: ciceris et lini Cal., pastinacae Plin., virus, odoriferis quod Arabum in campis carpsi Stat.; živali: cochlearum Plin.; o živalskem semenu: Plin., lentum destillat ab inguine virus V.; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost).

    2. strupena sluz, tekočina, strupeni sok, strup, starejše otròv (kač, rastlin in drugih stvari): Lucr., Plin., Mart. idr., mortiferum Ci. (Arat.), ille malum virus serpentibus addidit atris V., virus echidnae, virus nocens O., volucri ferro tinctile virus inest O., virus (strupena pijača) cognitis ante venenis (strupene primesi) rapidum T.

    3. metaf. glen, strup: apud quem evomat virus acerbitatis suae Ci., illud malum virus Sen. ph., virus mentis, linguae Sil., in illas virus habe Mart.

    4. zoprn (hud) duh ali vonj, smrad: paludis Col., odoris, animae leonis Plin., odores … suo contractans perdere viro Lucr.

    5. oster, slan okus: taetri primordia viri (jezernice), vini Plin.

    Opomba: Heterocl. gen. sg. vīrūs: Amm.
  • zȅher m (t. zehir, perz.) strup: ona ide u novu čaršiju da kupuje otrova zehera
  • отрава f strup
  • отру́та ж., strúp -a m.
  • яд m strup
  • aconite [ǽkənait] samostalnik
    botanika omej
    poetično smrtni strup