Franja

putāmen -inis, n (putāre) lupina, luščina, strok: Pl., Varr., Col., Val. Max., Petr., Fest. idr., iuglandium putamina Ci. orehove lupine, putamen ovi Plin. jajčna lupina, fabae Plin. bobov strok, ervi Plin., mali Punici Plin.

rók -a m., строк -у ч., те́рмін -у ч.

Schote¹, die, (-, -n) strok; plod paprike; Pflanzenkunde lusk; [Schiffahrt] Schifffahrt beim Segel: uzda

shell¹ [šel] samostalnik
lupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje
vojska topovska granata, mina (metalca min)
ameriško naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln
figurativno zadržanost, zaprtost, odljudnost
figurativno zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj
poetično, glasba lira

in the shell še neizvaljen, še v razvoju
the shell of a doctrine obris doktrine
the shell of a ship trup ladje
heavy shell vojska težka granata
to come out of one's shell figurativno osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)
to retire into one's shell zapreti se vase, umolkniti

shuck [šʌk]

1. samostalnik
strok, luščina, lupina; zelena lupina (orehov); nekaj manjvrednega
ameriško školjka brez mesa
množina, pogovorno vinar, groš

not worth shucks počenega groša ne vreden
not to care shucks figurativno požvižgati se (na kaj)
shucks! neumnost! (vzklik razočaranja ali negodovanja), nesmisel!, preneumno!

2. prehodni glagol
izluščiti iz stroka (luščine, lupine), luščiti, ličkati, kožuhati (koruzo)

siliqua f bot. strok

siliqua -ae, f (disimilirano iz *sciliqua, *sceliquā; prim. sl. školjka)

1. sočivni lusk, strok: Varr., Col., Plin., unde prius laetum siliqua quassante legumen V., grandior ut fetus siliquis fallacibus (dat.) esset V.; meton. pl. siliquae sočivje: Pers., Iuv., vivit siliquis et pane secundo H.

2. siliqua Graeca Col. ali siliqua Syriaca Plin., tudi samo siliqua Plin. rožiči (sad).

3. bot. = silicia = fenum Graecum grško seno, piskavica: Col.

4. kot mera sílikva
a) majhna utež = 1/6 skrup(u)la (scrupulum oz. scripulum): Veg.
b) kot denar = 1/24 solida (solidus): Cod. I., Isid.

silique [sílik, silí:k] samostalnik
botanika strok

silique [silik] féminin, botanique strok

spicchio m (pl. -chi)

1. reženj; strok (česnov)

2. ekst. rezina

3. rogelj

4.
spicchio di luna lunin krajec

tega f nareč.

1. strok

2. osina; pleva

tòbōčić m, tòbolčić m, tòbolac -ōlca m
1. usnjen mošnjiček: izvaditi novac iz tobolca
2. tobačnica: tobočić za duhan, za duvan
3. strok: plodnica je trogradna, a plod je tobolac
4. vreča: ženka klokana, kengura nosi nedoraslo mladunče u tobolcu
5. ovojnica, kapsula

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

vāgīna -ae, f (prim. lit. vóžiu, vóžti povezniti kaj na kaj, let. vāschu, vāsu, vāst dati pokrov na kaj)

1. (mečeva) nožnica, starejše mečníca: C., V., H., O., Val. Max., Sil., Suet. idr., gladium e vaginā educere Ci., telum vaginā nudare N., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, gladium cruentum in vaginā recondere Ci.; pren.: Plin., Ap. idr., senatus consultum … tamquam in vaginā reconditum Ci.

2. metaf. nožnica (o stvareh, ki so ji podobne)
a) = cunnus ženska nožnica, vagina: Pl.
b) mešiček, ovoj, strok, luščina, mekina (pri klasju): Varr., vaginis includitur (sc. viriditas) Ci.
c) kožica, odprtina, v katero mačke skrijejo svoje kremplje: Plin.; pri delfinih: aculeos velut vaginā condens Plin.
d) vsak ovoj, ovojnica: corpus … animae quasi vagina Plin., omnia principalia viscera membranis propriis ac velut vaginis inclusit providens natura Plin.
e) vaginae terebrarum ročaji (držaji, ročniki) na svedrih: Plin.

vaina ženski spol nožnica (za meč); kórice (za nož); strok, luščina; tulec

valvolae -ārum, f (demin. valvae) „majhni vratnici ali durnici“; od tod tulec, ovoj, strok, lusk (sočivja): fabarum, ervi, lentis Col., exemptum valvolis ervum maceratum … praebere Col. — Soobl. valvolī -ōrum, m: valvoli fabae folliculi appellati sunt, quasi vallivoli, quia vallo factis excutiantur Fest.

Zehe, die, (-, -n) prst (na nogi); beim Knoblauch: strok, stroček; sich auf die Zehen stellen stopiti na prste; jemandem auf die Zehen treten figurativ užaliti (koga), stopiti na kurje oko (komu)

стручок m strok

стручо́к -чка́ ч., stròk -óka m.

bean-pod [bí:npɔd] samostalnik
fižolov strok