Franja

dēvexus 3 (dēvehere)

1.
a) (krajevno) navzdol idoč (tekoč, pomikajoč se), navzdol nagnjen, strm: amnis devexus ab Indis V., d. pondus V. naprej viseča, Orion d. H. proti zatonu pomikajoč se, devexo propior fit vesper Olympo O. ker se nebo nagiba navzdol, dies devexior Cl. bolj proti večeru nagnjen.
b) pren. (o času): aetas iam a diuturnis laboribus devexa ad otium Ci. ep. nagibajoča se, aetas devexa iam Sen. ph. že navzdol idoča.

2. occ. (o krajih) nagnjen, nagibajoč se, brežen, strm, položen: Ps.-Q., M., lucus d. in novam viam Ci. navzdol razprostirajoč se, mundus Libyae devexus ad austros V. na jug proti Libiji nagnjen, margo, arva O., ager Col.; subst. dēvexum -ī, n strmina, breg: aqua in devexo fluit Sen. ph.; v pl.: declivia et devexa C. (gl. dēclīvis); pren.: per devexum ire Sen. ph. (o čednostih) pot navzdol ubrati.

dirupo m strmina; prepad

discesa f

1. stopanje navzdol, sestop:
discesa dai monti sestop z gora

2. šport smuk; spust:
discesa libera spust
discesa obbligata slalom

3. napad, vpad:
discesa dei barbari vpad barbarov; šport hiter napad (npr. v nogometu)

4. strmina, pobočje:
la strada è in discesa cesta se spušča navzdol

5.
discesa d'antenna antenski dovod

downgrade¹ [dáungreid] samostalnik
padec, strmina, pobočje

on the downgrade propadajoč

erta f

1. strmina

2.
all'erta! pozor!
stare all'erta stati v pozoru, paziti

escarp [iská:p]

1. samostalnik
brežina, strmina, pobočje

2. prehodni glagol
poševno odsekati

escarpement [-karpəmɑ̃] masculin strmina, strmo pobočje

escarpment [iská:pmənt] samostalnik
nagnjenost; nasip pod trdnjavskim zidom; strmina, strmo pobočje

fall² [fɔ:l] samostalnik
padanje, padec, upadanje; padavina; pobočje, strmina, reber; spuščanje; slap; propad; poraz; smrt
glasba kadenca; sečnja

to have a fall pasti
the fall of man izvirni greh
to ride for a fall izpostavljati se nevarnosti, drveti v pogubo
to try a fall with boriti, meriti se s
to sustain a fall pasti, padati

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

grade¹ [greid] samostalnik
stopnja; vrsta; ocena; žival, ki ima enega roditelja čiste rase; nagnjenost, pobočje, strmina
ameriško razred
množina osnovna šola

at grade with na isti stopnji s
up to the grade standardne kakovosti
ameriško grade school osnovna šola
ameriško, sleng grade grabber stremuh
ameriško grade crossing, crossing at grade križišče ceste in železnice v isti višini
ameriško grade teacher učitelj(ica) osnovne šole
to make the grade doseči svoj cilj
to be on the down-grade propadati
to be on the up-grade napredovati, dvigati se

gradient¹ [gréidiənt] samostalnik
pobočje, strmina, vzpon; padec

gradient board kazalnik za vzpon
gradient post kazalnik za krivino

Hang, der, (-es, Hänge) (Berghang) pobočje, (Steilhang) strmina; einer Terrasse: ježa; (Neigung) nagib, nagnjenost (tudi figurativ), (Vorliebe) nagnjenje; Sport beim Turnen: vesa

kòmac kòmca m geogr. strmina: strmo mjesto zove se komac; obronak je strma strana brijega, gdje se zemlja roni; isto značenje ima i komac

ladera ženski spol pobočje, breg, strmina

montée [mɔ̃te] féminin hoja navkreber, vzpon, dvig; aéronautique strm let; klanec, strmina

montée d'un ballon vzlet, dvig balona
montée des prix, de la température dvig cen, temperature
montée des eaux du fleuve naraščanje vode v reki

nagíb m
1. nagib: nagib ladje na levo
2. nagib, strmina: nagib ceste, strehe
3. nagib, pobuda: narediti kaj iz lastnega -a

òdsjek m (ijek.), òdsek m (ek.)
1. odsek: lingvistički odsjek Filozofskog fakulteta
2. strmina, reber: tko bi umio opisati mnogobrojne pećine, litice i sunovratne -e

òkosina ž strmina, pobočje, reber

òsjelina ž (ijek.), òselina ž (ek.) strmina, strmo pobočje: podzidaše -e i nasuše jaruge, položiše šine