tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)
1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.
2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.
Zadetki iskanja
- tondre* [tɔ̃drə] verbe transitif (na kratko) (o)striči; (po)kositi (trato); figuré oskubsti, obrati, odreti
se laisser tondre la laine sur le dos (figuré) vse prenesti, pretrpeti, pustiti se do skrajnosti izkoriščati
tondre le contribuable odirati davkoplačevalca
il tondrait un œuf on je velik skopuh, stiskač
je me suis fait tondre dal sem se (na kratko, prekratko) ostriči - tōnsitō -āre (frequ. k tondēre) striči, imeti navado striči: rerin ter in anno tu has tonsitari? Pl.
- tosare v. tr. (pres. toso)
1. striči (živali, zlasti ovce)
2. obrezovati
3. ekst. šalj. ostriči na kratko
4. pren. izžeti, oguliti, oskubsti - trasquilar striči (ovce); obrezati, pristriči
- túnde túnd vt./vr.
1. (o)striči
2. (o)briti
3. agr. obrezovati, obrezati - выстригать, выстричь (po)striči, ostriči
- настригать, настричь (na)striči
- обстригать, обстричь (o)striči
- остригать, остричь (o)striči;
- отстригать, отстричь (od)striči
- підстрига́ти -га́ю недок., stríči strížem nedov.
- постригать, постричь (po)striči;
п. в монахи pomenišiti, vstopati, vstopiti v meniški red;
п. в монахини preobleči v nuno - состригать, состриричь (o)striči, odstriči
- стри́гти стрижу́ недок., stríči strížem nedov.
- стричь striči; obrezovati
- atusar lase (o)striči; pristriči, prirezati
atusarse el bigote brado si pogladiti - ausscheren Fahrzeug: skočiti/zapeljati iz kolone; Technik končno striči
- čúljiti čûljīm striči z ušesi: čuljiti uši
- ćúliti ćûlīm (t. kulak) striči z ušesi, na uho vleči: špijuni ćule uši i odmah javljaju što su čuli; ja ćuljah, ti ćuljaše