Franja

avventore m (f -tora) odjemalec, odjemalka; stalen gost; stranka

banda ženski spol trak; trop, krdelo, drhal; godba, orkester; jata; zastava; stran (reke, ladje); stranka

banda municipal mestna godba
de banda a banda skoz in skoz
de la banda de acá del río tostran reke
cerrarse a la banda vztrajati pri sklepu
dejar en banda na cedilu pustiti
dar a la banda ladjo postrani obrniti zaradi popravila

bandería ženski spol stranka

espíritu de bandería strankarski duh

bando moški spol stranka; strankarstvo

bargainer [bá:ginə] samostalnik
barantač; kupec, stranka; prodajalec

barganee [ba:gəní:] samostalnik
pravno kupec, stranka

caller¹ [kɔ́:lə] samostalnik
obiskovalec, -lka, klicalec, -lka
trgovina stranka

camp [kɑ̃] masculin tabor, taborišče; mesto, kraj za taborjenje; figuré stranka, tabor

camp de concentration koncentracijsko taborišče
camp scouts, de jeunes skavtski, mladinski tabor
camp de prisonniers, de réfugiés taborišče vojnih ujetnikov, beguncev
camp de toile tabor šotorov, šotorišče
camp de vacances počitniški tabor
camp volant leteči, premični tabor
feux masculin pluriel de camp taborni ogenj
aide masculin de camp pribočnik, adjutant
lit masculin de camp lahka, prenosna postelja
table féminin de camp zložljiva miza
camp d'aviation (vojaško) letališče
camp d'entraînement, d'instruction vojaško vežbališče
établir le camp postaviti tabor
lever le camp podreti tabor
(familier) ficher, (populaire) foutre le camp oditi, zbežati
fiche le camp! (populaire) izgini! poberi se!
partagé en deux camps razdeljen na dva tabora
vivre en camp volant začasno, provizorno kje živeti

client [kláiənt] samostalnik
zgodovina varovanec; odjemalec, stranka, klient

cliént -ă (-ţi, -te) m/f stranka, klient

cliēnte m, f

1. stranka; kupec; naročnik, naročnica; odjemalec, odjemalka; klient, klientka

2. hist. klient

coniūnctiō -ōnis, f (coniungere)

1. krajevna zveza, združitev, stik: Cels., coniunctione portuum insula (urbi) adiungitur Ci., c. tectorum Ci. skupek, skupina.

2. pren.
a) zveza, spoj: Varr., coniunctio confusioque naturae Ci., ad coniunctionem hominum nati sumus Ci. druženje z ljudmi, c. mentis cum externis mentibus Ci. soglasnost, simpatija, c. secundae dubiaeque fortunae Ci., nostra municipia coniunctione vicinitatis moventur Ci. kot najbližji sosedje, c. sortis Ci., criminum Cu., litterarum inter se c. Q.
b) occ. α) zveza po rojstvu ali poroki, sorodnost, svaštvo: Varr., c. sanguinis Ci., coniunctiones fratrum Ci., pro paterna necessitudine et coniunctione Ci., c. adfinitatis Ci., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., coniunctione Caesaris (s Cezarjem) dignum credi T. β) prijateljstvo: me Cn. Pompeius semper sua coniunctione dignum putavit Ci., c. benevolentiae, gratiae Ci., novae coniunctiones Ci. γ) politična zveza, stranka: vestram equitumque Romanorum coniunctionem confringere Ci., Pompeium a Caesaris coniunctione avocare Ci.
c) α) log. pojmovna zveza, spajanje pojmov, zveza (združevanje) misli: quae coniunctio, quae diiunctio vera est Ci., haec quoque c. est ex repugnantibus Ci., deinde addunt coniunctionum negantiam Ci., c. syllogismi Gell. β) ret. zveza v govoru: suave autem erit genus dicendi … coniunctione, quae neque asperos habet concursus neque diiunctos atque hiantīs Ci.; govorna podoba = zevgma: Corn. γ) gram. veznik, konjunkcija: Corn., Sen. ph., Serv., cum demptis coniunctionibus plura dissolute dicuntur Ci., sequitur c. Q., quae (figura) quia coniunctionibus caret, dissolutio vocatur Q., neque coniunctiones saepe iterare dubitavit Suet.

cōnspīrātiō -ōnis, f (cōnspīrāre) pravzaprav „soglasje piščali“, od tod pren.

1. soglasje, soglasnost, sloga, enotnost, enodušnost: tanta c. bonorum omnium Ci., c. hominum atque consensus Ci., hanc conspirationem in re publica gerenda diremerunt Ci.; o abstr.: c. consensusque virtutum Ci., magnā amoris conspiratione consentientes amicorum greges Ci.

2. occ. (v slabem pomenu) skrivna zveza, zarota, kovarstvo: Sardorum c. Ci., conspirationem detegere, principes conspirationis Suet., c. militaris T., c. certorum hominum contra dignitatem tuam Ci., adversus rem publicam Lacedaemoniorum c. orta Val. Max.; met. zarota = zarotniki, pristaši, stranka: cum tota eius c. late quaereretur Val. Max.

demander [dimá:ndə] samostalnik
zahtevnik, poizvedovalec, povpraševalec; kupec, interesent, stranka

factio -ōnis, f (facere)

1. počenjanje, početje, ravnanje: quae haec factio est? Pl.; v slabem pomenu: zlobno delovanje, spletkarstvo, kovarstvo, rovarjenje: Cassian.; meton. pravica kaj storiti: factionem testamenti non habet Ci. nima pravice -, ne sme delati oporoke, cui testamenti f. nulla est Ci.

2. sklenitev, združitev s kom v skupno delovanje; meton. zveza, družba, druščina, prijateljstvo, privrženci, ločina: utrinde iram, utrinde factiones tibi pares Ca. fr. prijateljstva, druščine, cum vostris nostra non est aequa factio Pl. privrženci = sorodstvo, alia (medicorum) factio coepit in Sicilia Plin. ločina, eiusmodi factiones Plin. iun. združitve = bratovščine, „cehi“, auferetur factio lascivientium Vulg. družba.

3. occ. politično strankarsko delovanje, strankarske spletke, strankarstvo: Vell., sine factione officia amicis praestanda esse N. brez strankarskih ozirov, nepristransko, per vim et factionem Ci. s silo (nasiljem) in strankarskim spletkarjenjem (kovarstvom), haec inter bonos amicitia est, inter malos (svojatjo) f. S. nobilitas factione magis pollebat S. s svojimi spletkami, in singulis domibus factiones sunt C., factionum partes Ph. ločitve strank = ločene stranke; meton. (politična) stranka: Suet., Ap., Iust., Tert.; ernat Athenis duae factiones N., f. paucorum (v pomenu gr. ὀλιγαρχία).
b) vstaja, upor, zarota: f. militaris Eutr. vojaški upor, vstaja vojakov; meton. uporniška (vstajniška) drhal, strankarska tolpa: Eutr.
c) gledališka svojat, „klika“ = privrženci, pokrovitelji igralcev v gledališču in cirkusu: Suet.; tudi oddelek (družba, tovarištvo, tovarišija) α) pantomimikov: Petr. β) dirkačev z vozovi v cirkusu; v Rimu so bile štiri take (po svojih barvah imenovane) družbe: albata, russata, veneta, prasina Suet., domini factionum (= factionarii) Suet., Lamp.

faction [fǽkšən] samostalnik
stranka; strankarstvo; razkol, opozicijska struja, frakcija; klika; rovarjenje

faction [faksjɔ̃] féminin (politična) stranka, frakcija, politique klika, klapa; uporniška skupina; militaire straža

être en faction biti na straži, na preži
relever quelqu'un de sa faction zamenjati koga na straži

fazione f

1. stranka

2. frakcija, sekta, politična skupina skrajnežev:
lotte di fazione sektaški boji, boji med političnimi skrajneži

3. redko voj. vojaška služba:
essere montare di fazione biti na straži

fracción ženski spol delitev, deljenje, delček, ulomek, črepina; stranka, frakcija

fracción decimal decimalni ulomek
fracción impropia nepravi ulomek
fracción mixta mešani ulomek
fracción propia, fracción pura pravi ulomek
reducir (convertir) una fracción krajšati ulomek

Freier, der, (-s, -) snubec; bei Prostituierten: stranka, klient