Franja

duš|a² ženski spol (-e …) šport pri žogi: die Gummiblase
| ➞ → stržen, ➞ → zračnica

ferula -ae, f (morda iz *fesola, prim. fes-tūca) trstiki podobna rastlina, koromač (visoko rastoča kobulnica s kolenčastim steblom, v katerem je stržen, gr. νάρϑηξ z enakimi pomeni), trstikova palica: Hyg., Plin., Silvanus florentis ferulas quassans V.; meton. šiba, prot, palica, trstika (s katero so tepli otroke in sužnje): Iuv., Isid., ferulae minaces Col., ferulae, sceptra paedagogorum Mart.; kot razmeroma najblažja kazen: feru-lā caedas meritum maiora verbera H., quadrupedem ferulā urguet eques O. jahaški bič, paličica; za oporo pri ovijanju zlomljenih udov: Cels., Col.; za čebele: Varr.

gnojn|i² [ô] (-a, -o) medicina Eiter- (čepek das Eiterpfröpfchen, izcedek die Eiterabsonderung, izpuščaj der Eiterausschlag, mehurček das Eiterbläschen, die Eiterpustel, stržen der Eiterpfropf, votlina die Eiterhöhle)
medicina gnojna krastavost der Blasengrind
povzročitelj gnojnega vnetja der Eitererreger
gnojno vnetje die Eiterung, die Vereiterung
gnojno vnetje srednjega ušesa die Mittelohrvereiterung
gnojno vnetje prsta die Fingerentzündung, der Fingerwurm
gnojno žarišče der Eiterherd

kòštan -a -o, dol. kòštanī -ā -ō, koštànī -ā -ō
1. koščen: -o dugme
2. kostnat: -e pesnice kostnate pesti
3. kôsten: -a srž kostrci mozeg, stržen; -i sistem čovjeka; -a mast = -o ulje kostna mast; -a moždina gl. koštana srž; -i pepeo kostni pepel; -i porculan, porcelan; -i ugljen kostno oglje; -o brašno kostna moka

palmov (-a, -o) Palm(en)- ( živalstvo, zoologijahudournik der Palmsegler, ohrovt der Palmenkohl, list das Palmenblatt, Palmblatt, nasad der Palmenhain, živalstvo, zoologija rilčkar der Palmenbohrer, sladkor der Palmzucker, stržen das Palmmark, Palmenmark, pernati list das Palmenwedel, veja der Palmzweig, vršički množina Palmenherzen množina, der Palmenkohl, olje Palmkernöl, jedrce der Palmkern, vino der Palmwein, Palmenwein)

pálmov de palmier; de dattier; de cocotier

palmov gaj palmeraie ženski spol
palmovo olje huile ženski spol de palme
palmov stržen palmite moški spol
palmova vejica palme ženski spol, palmette ženski spol

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.

ventriculus -ī, m (demin. venter)

1. trebušček: Iuv.; metaf.: ventriculus furunculi Cels. stržen v tvoru, gnojni stržen, volčaj.

2. occ.
a) želodec: Plin., Cels. idr., ventriculi porta Cels. vratar, ventriculus fartus Hyg. nadevani želodec, tlačenka.
b) ventriculus cordis srčni prekat: Ci.

ἐγ-κέφαλος, ὁ (ἐν, κεφαλή) 1. možgani. 2. palmov stržen, palmovo perje.