Franja

étage [etaž] masculin nadstropje; etaža; ploščad (na stolpu); géologie sloj; polica, terasa; technique stopnja (d'une fusée rakete); figuré stan, vrsta, stopnja, rang

de bas étage nizkega porekla, stanu; nižje vrste
à deux, à plusieurs étages dvo-, večnadstropen, (raketa) dvo-, večstopenjski
étage à ciel ouvert (minéralogie, mines) dnevni kop
menton masculin à double étage dvojna brada, podbradek
étage du haut de l'armoire zgornja polica omare
loger, habiter au premier (étage) ložirati, stanovati v prvem nadstropju

etápă -e f

1. etapa

2. postaja

3. faza, stopnja

étape [etap] féminin etapa; razdalja do etape; pot; militaire počivališče; dnevni marš; odsek; figuré (razvojna) stopnja, faza, doba; korak; histoire tržišče

par étapes v etapah, postopoma
les étapes du tour de France cycliste etape kolesarske dirke okoli Francije
brûler les étapes ne se ustaviti (v napredovanju), iti hitreje kot predvideno
faire une bonne étape napraviti lep kos poti

extent [ikstént] samostalnik
obseg, razteg, velikost, obsežnost; stopnja, mera; domet, doseg
pravno ocena (zemljišča)

to a certain (ali some) extent do neke mere
to a large (ali great) extent v veliki meri
to the utmost extent do skrajnosti
to the extent of do zneska
writ of extent britanska angleščina listina o zarubitvi dolžnikove posesti; ameriško listina o začasnem lastništvu upnika dolžnikove posesti

fase f astr. faza, obdobje, stopnja:
fase di sviluppo razvojna stopnja
fase iniziale, finale začetna, končna faza
motore a tre fasi trifazni motor
fasi lunari astr. lunine mene
essere fuori fase pren. biti (telesno ali duševno) utrujen

fase ženski spol faza, mena, stopnja

Fuß, der, (-es, Füße)

1. noga; stopalo, bei Insekten: stopalce, bei Weichtieren: podplat; Maßeinheit: čevelj

2. Technik bei Maschinen: podnožje, vznožje, bei der Nähmaschine: tačka, bei der Strickmaschine: peta; in der Elektronik: temeljnik

3. (Zinsfuß, Münzfuß) stopnja; (Versfuß) stopica

4. beim Berg: vznožje

5. bei Briefen, Seiten: dno zu Fuß peš; Füße bekommen figurativ dobiti noge (izginiti); kalte Füße bekommen prestrašiti se; sich kalte Füße holen ostati praznih rok (brez uspeha); auf dem Fuße (folgen) takoj slediti, biti za petami; auf freiem Fuße na prostosti; auf freien Fuß setzen izpustiti; auf großem Fuß leben živeti na veliki nogi; auf vertrautem Fuß stehen mit biti zaupen z; auf wackligen/schwachen Füßen stehen biti na majavih/šibkih nogah; auf den Füßen sein biti na nogah; sich auf eigene Füße stellen postaviti se na lastne noge; jemandem auf den Fuß/die Füße treten užaliti/prizadeti koga; jemandem auf die Füße helfen postaviti koga na noge, pomagati komu na noge; auf die Füße fallen pasti na noge; mit bloßen Füßen bos, bosonog; mit einem Fuß in... z eno nogo v...; mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen biti realističen, stati na trdnih tleh; jemanden/etwas mit Füßen treten teptati koga/kaj; von Kopf bis Fuß od nog do glave; zu Füßen liegen oboževati, biti vdan; zu Füßen legen darovati, žrtvovati, izročiti; leichten Fußes lahkih nog; jemandem Füße machen napoditi koga

grâd m, mest. u grádu, mn. grâdi, rod. grádī (lat. gradus) stopnja, stopinja: deset gradi ispod tačke ključanja

grad -e n stopnja, čin

Grad, der, (-es, -e)

1. stopnja (auch in der Algebra: Gleichung 1. Grades enačba prve stopnje), akademischer Grad akademska stopnja; figurativ mera, in erhöhtem Grad v večji meri; bis zu einem gewissen Grad do neke mere; in höchstem Grad skrajno

2. auf einer Skala: stopinja, n Grad Celsius n stopinj Celzija; Geographie n Grad südlicher Breite n stopinj južne širine

3. Verwandtschaftsgrad: koleno, ein Vetter zweiten Grades bratranec v drugem kolenu ersten Grades prve stopnje, prvostopenjski

gradation [grədéišən] samostalnik
stopnjevanje; postopnost; stopnja
slovnica prevoj

by gradation postopoma

grade¹ [greid] samostalnik
stopnja; vrsta; ocena; žival, ki ima enega roditelja čiste rase; nagnjenost, pobočje, strmina
ameriško razred
množina osnovna šola

at grade with na isti stopnji s
up to the grade standardne kakovosti
ameriško grade school osnovna šola
ameriško, sleng grade grabber stremuh
ameriško grade crossing, crossing at grade križišče ceste in železnice v isti višini
ameriško grade teacher učitelj(ica) osnovne šole
to make the grade doseči svoj cilj
to be on the down-grade propadati
to be on the up-grade napredovati, dvigati se

grade [grad] masculin stopnja, grad; militaire čin; stopinja, grad (= 1/400 kroga)

grade de lieutenant poročniški čin
grade universitaire, de docteur akademska, doktorska stopnja
prendre le grade de docteur promovirati za doktorja
avancer, monter en grade napredovati (v činu)
passer par tous les grades služiti od najnižjega čina
en prendre pour son grade (familier) pošteno oštet biti, dobiti hudo grajo

grado¹ m

1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma

2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)

3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati

4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje

5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine

6.
grado alcolico stopnja alkohola

7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja

8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči

grado moški spol stopnica; stopnja; akademska stopnja (čast); stopinjá (kroga, termometra); ameriška španščina šolsko leto, šolski razred

grado alcohólico stopnja alkohola
5 grados centígrados 5°C
grado de doctor doktorska čast
grado comparativo primernik
pariente de primer grado sorodnik v prvem kolenu
sacar el grado promovirati za doktorja
de grado en grado postopno, zaporedoma
de grado prostovoljno
en grado superlativo v najvišji meri
por grados postopno
marcar cinco grados bajo (sobre) cero kazati 5° pod (nad) ničlo

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

incidēnza f

1. vpad

2. mat. incidenca:
angolo d'incidenza vpadni kot

3. pren. vpliv, učinek; delež; stopnja:
la cattiva igiene ha una forte incidenza sulle malattie slaba higiena hudo vpliva na obolevnost

4. ekon. davčna obremenitev

indice

A) m

1. kazalec (prst)

2. tehn. kazalo, kazalec, indeks:
indice di temperatura kazalec temperature
indice di velocità brzinomer

3. pren. znak, znamenje

4. kazalo; spisek, seznam:
consultare l'indice pogledati kazalo
indice analitico predmetno kazalo
indice dei libri proibiti seznam prepovedanih knjig, indeks
mettere all'indice pren. dati na indeks, prepovedati

5. mat. indeks; korenilec

6. stopnja:
indice di gradimento gledanost, poslušanost

B) agg. ki kaže, kazalen:
dito indice kazalec

Instanz, die, (-, -en), Recht instanca; stopnja, (in erster Instanz na prvi stopnji, in zweiter Instanz na drugi stopnji); in letzter Instanz na zadnji instanci, figurativ navsezadnje, konec koncev

kàrār -ára m (t. karar) zastar.
1. odločitev, sklep
2. počitek, mir: za cara nema -a
3. stalnost, trajnost
4. stopnja, prava mera
5. nema mu -a u cijelom selu ni mu enakega v vsej vasi