Franja

locō -āre -āvī -ātum (locus)

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi (posajati), umestiti (umeščati), (se)zidati, (z)graditi, ustanoviti (ustanavljati), narediti (delati), napraviti (napravljati): insidias alicui Pl. zasedo nastaviti (pripraviti) komu, hominem in insidiis Ci. človeka postaviti v zasedo, insidias circa ipsum iter L. zasedo nastaviti ob sami poti, zasesti pot, castra Ci. tabor postaviti, utaboriti se, crates ad extremum tumulum … locari iubet C., alios super vallum in munimentis l. S., ad oppidum Larīs, ubi … commeatum (zalogo živeža) locaverat S., l. urbem V. ustanoviti, fundamentum urbis l. V. temelj mesta postavljati, polagati mestne temelje, aliquid ordine V. razvrstiti (razvrščati), cum venit, aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā mediamque locavit; V. se je ulegla, l. membra tergo (sc. equi) V. zagnati se konju na hrbet, sesti na (zajahati) konja, equites pro cornibus l. Q., vicos locant non in nostrum morem T. ne gradijo, cohortes … novis hibernaculis locatae T. v nova prezimovališča („zimóvnike“) premeščene; metaf.: vos hortor, ut ita virtutem locetis, ut … Ci. da kreposti odkažete tako mesto = da krepost cenite tako, duae sunt artes, quae possint locare homines in amplissimo gradu dignitatis Ci., omnia mea studia … in Milonis consulatu fixi et locavi Ci. ep. sem usmeril in obrnil na Milonovo konzulovanje, prudentia locata est in delectu malorum et bonorum Ci. sloni na, temelji na, fluctibus e tantis vitam tantisque tenebris in tam tranquillo et tam clara luce locavit Lucr., locare aliquem in paterno solio L. posaditi (postaviti) koga na očetni prestol, aliquem in patrio regno l. L. postaviti v kraljestvo, aliquem in parte regni V. narediti koga deležnega kraljestva (kraljevske oblasti), aliquem in parte caeli V. narediti koga deležnega neba = sprejeti, uvrstiti koga med bogove.

2. (žensko) postaviti (postavljati) v zakonski stan, (o)možiti, zámož da(ja)ti, da(ja)ti komu za ženo (v tem pomenu nav. collocāre): cur me huic locabas nuptiis? Enn. ap. Corn., virginem habeo grandem … neque eam queo locare quoiquam Pl., ubi tu locere in luculentam familiam Pl., ubi erat locata virgo in matrimonium Pl., nuptum virginem locavi huic adulescenti Ter.

3. (denar) naložiti (nalagati) v obresti, (iz)posoditi ((iz)posojati), da(ja)ti naposodo: l. pecuniam Pl., locare argenti nemini nummum queo Pl. nikomur ne morem posoditi niti beliča; od tod se locare obrestovati se, obresti da(ja)ti, prinesti (prinašati): disciplina, quae erat ab hoc tradita, locabat se non minus HS CCCICCC Ci.; metaf.: bene facta (po drugih benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., beneficia, locata praesertim apud tam gratos L. tako rekoč v obresti naložene; poseb. nomen locare biti porok, da(ja)ti poroštvo, porokováti: fraudator cum nomen locat sponsu improbo Ph.

4. v najem da(ja)ti (naspr. conducere): ego operam meam tribus nummis (abl. pretii) hodie locavi ad artīs nugatorias Pl., l. operam alicui ad aliquid Gell., mulier sola locat noctes (= se prodaja za noč(i)), sola locanda venit O. (o hotnici), l. manūs rigando horto Sen. ph., virgines publice ducendas l. Mel., vocem l. Iuv. svoj glas v najem da(ja)ti = udinjati se za klicarja, tabernas civitatibus ad stationem l. Suet.; se locare ad aliquid da(ja)ti se v najem, udinjati se za kaj: quid, si aliquo ad ludos me pro manduco locem? Pl., se ad gladium, ad cultrum l. Sen. ph.; occ.
a) (najboljšemu ponudniku) v zakup da(ja)ti: portorium l. Ci., censoribus vectigalia locare nisi in conspectu populi Romani non licet Ci., is ager a censoribus locari solet Ci., uxoris fundus erat colono locatus Ci., l. agrum fruendum L., praedia l. Plin. iun.; z abl. pretii: l. agrum frumento (za desetino) L., praedia si non nummo, sed partibus l. Plin. iun. ne za gotovino, ampak tako, da se dobiček deli z zakupniki. Od tod subst. pt. pf. locātum -ī, n (od)dajanje v najem, oddaja v zakup, zakup: iudicia, quae fiunt ex conducto aut locato Ci., sunt autem bonae fidei iudicia haec, ex empto vendito, locato conducto G.
b) (najmanj zahtevajočemu) kako delo po pogodbi da(ja)ti, za dogovorjeno ceno odda(ja)ti, pogoditi (pogajati) se za ceno, dogovoriti (dogovarjati) se za ceno za kako delo: signum conlocandum consules locaverunt Ci., statuam faciendam l. Ci., simulacrum Dianae tollendum locatur Ci., funus locare Ci. pogoditi se za pogreb, vivorum funera locabantur (= potestas sepeliendi redimebatur) Ci., anseribus cibaria publice locantur Ci., tu secanda marmora locas H., l. murum, Iunoni templa, aedem Salutis, vestimenta exercitui L., ingentesque locat Caesonia Rhenos Pers.

Opomba: Star. cj. pf. locāssim: Pl., locāssint: Ci.

maskírati -am
I.
1. maskirati, staviti, stavljati masku, obrazinu: maskirati se za maškarado
2. davati, dati čemu prividan spoljašnji, vanjski izgled, prikrivati, prikriti
3. maskirati: maskirati položaj
II. maskirati se maskirati se, prerušiti se, obrazinom zakloniti lice

miser [mize] verbe transitif, familier staviti (v igri)

miser sur un cheval, aux courses, sur le mauvais numéro staviti na konja, pri dirkah, na slabo številko
(familier) miser sur računati na, z
miser sur les deux tableaux iz svojih osebnih razlogov varovati interese dveh nasprotnih si strank

nadéti -dénem, nadeni -ite
1. metnuti, staviti: nadeti konju ostroge
2. nadjenuti, nadjesti, nadjeti (-de-): nadeti otroku ime
3. natovariti: nadeti voz sena
4. napuniti, nadjenuti, nadjesti, nadjeti: nadeti piščanca, telečja prsa

nadévati -am pometati, staviti: nadevati vse po vrsti na krožnik

naložíti -ím, naložil
1. natovariti: naložiti les, tovor na žival; naložiti si drv v naročje; naložiti vagon
2. métnuti, staviti: naložiti perilo v omaro; naložiti jedi na krožnik
3. naložiti, metnuti: naložiti na ogenj
naložiti vatru, metnuti drva na vatru
4. uložiti: naložiti denar v obveznice
5. naložiti, narediti: to mu je naložil za dolžnost; naložiti kazen
kazniti
6. dosuditi, pripisati: še ta umor so mu naložili; oče mu jih je pošteno naložil
otac ga je ljudski izbatinao; naložil si je sedmi križ
ima sedamdeset godina; naložili so mu pet let
osudili su ga na pet godina; preveč si ga je naložil
suviše je pio

naméščati -am nedov., поміща́ти -ща́ю недок., розміща́ти -ща́ю недок., ста́вити -влю недок., устано́влювати -люю недок.

nastáviti -m
I.
1. namjestiti (-mest-), postaviti, zaposliti: nastaviti strojepisko
2. nastaviti, produžiti: nastaviti začeti pogovor; nastaviti pot
3. podmetnuti: nastavi roko, da ti dam denar; nastaviti ustnice za poljub
4. metnuti, staviti: nastaviti kozarec na usta
5. prisloniti, staviti: nastaviti uho na vrata
6. krišom što staviti, podmetnuti, podvaliti: nastaviti komu nogo, bombo
7. razapeti: nastaviti zanke
8. namjestiti, podesiti: nastaviti zavore, luči pri avtu
9. odrediti, postaviti: nastaviti ceno
10. udariti slavinu u bačvu, u bure: nastaviti sod
II. nastaviti se
1. namjerno izići na istaknuto mjesto: prav nastavila se mu je
2. eksponirati se, eksponovati se, izložiti se: nastaviti se soncu; ta se mu je nastavila
namjerno (-mer-) ga je zavela

natakníti i natákniti -em
I.
1. nataknuti, nataći, nabosti: natakniti meso na raženj, na vilice; bik ga je nataknil na roge
2. nabiti: natakniti na kol
3. staviti, metnuti: natakniti volu jarem na vrat; natakniti rokavice, lisice na roke
4. brzo obući: natakniti si hlače, čevlje
5. žena mu je nataknila roge
žena mu je nabila rogove na glavu
II. natakniti se zakačiti se: obleka se ji je nataknila na žebelj

obdéti -denem, obdeni -ite, obdel -ela dijal. staviti, metnuti u sušnicu

òkladiti se -īm se staviti, narediti, skleniti stavo: oklade se jednom muž i žena ko će od njih dvoje prije progovoriti

òpkladiti se -īm se staviti, narediti, skleniti stavo: opklade se jednom muž i žena ko će od njih dvoje prije progovoriti

òpklađati se -ām se staviti, sklepati stave: neću se s tobom ni za što opklađati

parafírati -am paraffrati, staviti, stavljati paraf

pariá -éz vt. staviti

parier [parje] verbe transitif staviti (sur, pour na); krepko zatrjevati, biti gotov (česa)

il y a gros (beaucoup, mille, tant) à parier, il y a cent à parier contre un stavim veliko, stavim 100: 1
je l'aurais parié slutil sem to
vous avez soiffe parie? gotovo ste žejni; vieilli pariti, družiti; enačiti

parketírati -am parketirati, staviti, stavljati parket

plantar (po)saditi, zasaditi; (udarec) zadati; postaviti (šotor); ustanoviti; staviti (vprašanje); komu vrata pokazati; odpustiti (nameščenca); košarico dati, na cedilu pustiti; koga ozmerjati

plantar el campo utaboriti se
plantar en la calle na cesto vreči
plantar en la cárcel v ječo vreči
plantar un pleito vložiti tožbo
le plantó dos frescas nahrulil ga je
plantarse ne se premakniti z mesta; Am nališpati se
de pronto se plantó en París naenkrat se je pojavil v Parizu

položíti -ím, položi-ite, položil-ila, položen -ena
1. položiti: položiti cevi za vodovod; kable, parket
2. metnuti, staviti: položiti knjigo na mizo; položiti mrliča na oder
3. oboriti: bolezen ga je položila v posteljo
4. položiti: položiti denar v banki; položiti orožje
predati se

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!