risquer [riske] verbe transitif tvegati, izpostavljati nevarnosti, postavljati na kocko; drzno poskusiti; riskirati; verbe intransitif biti v nevarnosti
se risquer poda(ja)ti se v nevarnost, upati si (dans, sur v, na)
risquer sa dernière carte (figuré) poskusiti zadnje sredstvo
risquer gros igrati za veliko vsoto denarja, veliko tvegati
risquer le paquet tvegati vse, kar imamo
vous risquez de tomber ste v nevarnosti, tvegate, da padete
risquer sa peau nositi svojo kožo na prodaj
risquer le tout pour le tout vse staviti na kocko, na eno karto
risquer sa vie življenje tvegati
la boulangerie risque d'être fermée pekarna je verjetno zdajle zaprta
Zadetki iskanja
- scommettere2 v. tr. (pres. scommetto) igre staviti (tudi ekst., absol.):
scommetto che oggi piove stavim, da bo danes deževalo
scommettere su un cavallo staviti na konja - setzen
1. auf einen Stuhl usw: posaditi
2. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: saditi, posaditi;
3. sich setzen sesti, usesti se; sich zum Tisch setzen sesti k mizi/obedu/kosilu, večerji; sich setzen auf ein Pferd: sesti na (konja), zajahati (konja); sich setzen an die Arbeit sesti k delu, lotiti se dela
4. sich setzen Technik usedati se, Baukunst, Architektur posedati/posesti se
5. (aufstellen) ein Denkmal, eine Frist, Prioritäten, einen Ofen usw.: postaviti; (stellen) Bedingungen, Fristen usw.: postavljati, postaviti; (bestimmen) Fristen, Schwerpunkte usw.: določati, določiti; (geben) auf die Speisekarte, an die Tagesordnung: dajati/dati, postavljati/postaviti
6. Typographie staviti, postaviti;
7. Lotterie usw.: staviti, igrati; auf jemanden/etwas setzen staviti na (koga/kaj); seine Hofnung setzen auf staviti upe na/v
8. an den Mund: nesti k ustom; an das andere Ufer, über einen [Fluß] Fluss jemanden: prepeljati (koga); Jagd Junge: poleči, skotiti Akzente setzen poudarjati, poudariti; seinen Namen setzen podpisati se (auf na, unter pod) ; ein Pfand setzen zastaviti; einen Punkt setzen narediti piko; sich eine Spritze setzen dati si injekcijo; mit einem Fahrzeug: setzen an zaleteti se v; auf freien Fuß setzen osvoboditi (koga), dati/vrniti prostost (komu); auf Grund setzen ein Schiff usw.: nasesti z; in ein günstiges/ungünstiges Licht setzen ugodno/neugodno prikazovati, osvetliti; auf eine Liste setzen dati/vpisati na seznam; auf eine Rechnung setzen zaračunati; aufs Spiel setzen postaviti na kocko;
außer: außer Kraft setzen razveljaviti, ukiniti, preklicati, določiti konec veljavnosti; außer Betrieb setzen zaustaviti;
in: in Anführungszeichen setzen dati v narekovaj; in Brand setzen zažgati; in Betrieb setzen zagnati, pognati v tek; in Freiheit setzen osvoboditi (koga/kaj), dati prostost (komu, čemu); in den Kopf setzen vtepsti/vbiti v glavo (sich si) ; in Kraft setzen določiti začetek veljavnosti; den Ball: ins Netz setzen poslati v mrežo; in Szene setzen inscenirati, postaviti na sceno; in die Welt setzen Gerüchte: širiti, ein Kind: roditi; ins Werk setzen začeti z, uresničevati (kaj); sich setzen in Staub, Sand usw.: prodirati v, prodreti v; sich in Unrecht setzen ne imeti prav; sich mit jemandem in Verbindung setzen stopiti v zvezo s (kom);
über: setzen über einen Stuhl, ein Hindernis: skočiti preko, preskočiti (kaj), über ein Wasser usw.: prečkati;
zu: sich zur Wehr setzen braniti se - shirt1 [šə:t] samostalnik
(moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca
shirt of mail železna srajca
night shirt nočna srajca
stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
not to have a shirt to one's back biti zelo reven
he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.) - sopra
A) prep.
1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi
2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga
3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj
4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen
5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si
6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo
B) avv.
1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju
2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno
C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran
Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran - spēs, spĕī, f (gl. spatium)
1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. — Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.
2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.
3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).
Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non. - stavi|ti1 (-m) skleniti stavo: wetten, eine Wette eingehen
staviti na setzen auf
staviti vse na eno karto alles auf eine Karte setzen
staviti na napačnega/pravega konja aufs falsche/richtige Pferd setzen
staviti upe na/v seine Hoffnung setzen auf
staviti vse na eno kocko alles auf einen Wurf setzen
staviti vse na kocko bis zum Äußersten gehen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
kaj staviš? was gilt die Wette?
greva stavit! wetten [daß] dass! - stáviti1 (napraviti stavo) to bet, to lay a bet, to wager; to stake; to take bets on
stáviti (denar) na to put money on, to bet (ali arhaično to stake) on
stáviti funt to bet a pound
stáviti na kocko to bet on (a throw of) the dice
stáviti svoje premoženje na eno karto to stake one's fortune on the turn of a card
stavim z vami 100 : 1 I bet you 100 to 1
stavim en funt z vami I bet you a pound
stavim z vami, da... I lay you a wager that..., pogovorno I bet you (that)...
stáviti s kom, da... to bet someone (that)...
stavim, da tega ne veš I bet you don't know this
stáviti na konja to back a horse
vse stáviti na kaj to put one's shirt on something
stavim ne vem kaj I'll bet good money
glavo stavim I'll bet my life (ali my boots, my bottom dollar)
stáviti vse na eno karto to have (ali to put) all one's eggs in one basket
stavim! I'll wager! - stáviti mettre, poser ; (hišo) bâtir, construire ; (tip.) composer ; (denar) parier, faire un pari, gager
staviti 100 frankov parier cent francs
staviti 10 proti 1 parier dix contre un
glavo stavim, da je mettrais (ali donnerais) ma tête à couper que
koliko stavimo? que pariez-vous?
staviti na konja miser sur (ali parier pour) un cheval
staviti upanje na fonder des espérances sur
staviti vprašanje poser une question - stáviti (-im) perf.
1. igre scommettere, puntare; giocare:
staviti veliko vsoto scommettere, puntare una forte somma
(kot podkrepitev) stavim, da tega ne veš scommetto che non lo sai
staviti na dirkah scommettere alle corse
staviti na določeno številko scommettere, puntare su determinati numeri, giocare determinati numeri
2. tisk. comporre:
ročno, strojno staviti comporre a mano, meccanicamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. staviti vse na eno karto rischiare; puntare, giocare tutto su una carta
lingv. napačno staviti ločila mettere erroneamente i segni di interpunzione - stáviti poner (na en, sobre) ; (namestiti) colocar ; tisk componer
staviti na kaj apostar por a/c (na konja por un caballo); hacer una apuesta
staviti 1000 peset apostar mil pesetas
stavim 100 proti 1 apuesto ciento contra uno
glavo stavim, da ... apuesto la cabeza a que...
kaj stavimo? ¿qué apostamos?
stavim, da (je tako)! ¡apuesto que sí!, fam ¡a que sí!
stavim, da ne! ¡apuesto que no!
stavim, da ne veš apuesto que no lo sabes
staviti v igri apostar en el juego
staviti 2 : 1 jugar doble contra sencillo
staviti vprašanje hacer una pregunta; plantear una cuestión
staviti v loteriji jugar a la lotería - tableau [tablo] masculin slika; (= tableau noir) (šolska) tabla; plan; tabela; seznam; pregled; razpredelnica; prizor, scena; opis
sous forme de tableau tabelaričen
tableau d'affiches deska za lepake
tableau de bord kontrolne naprave na letalu, v avtu
tableau chronologique kronološka tabela
tableau de distribution (él) stikalna plošča
tableau d'avancement seznam oseb, predloženih za napredovanje
tableau d'honneur seznam najholjših dijakov
tableau idyllique idiličen prizor
tableau de lots seznam dobitnikov
tableau de pose tabela za osvetlitev (photographie)
tableau de la maladie, nosographique bolezenska slika
tableau de publicité reklamna tabla
tableau récapitulatif, synoptique pregledna tabela, preglednica
tableau de roulement tabela turnusov, izmen
tableau de service službeni plan
tableau statistique statistična tabela
tableau des tirages plan (loterijskega) žrebanja
tableau vivant živa slika
pour achever le tableau da bo slika popolna, da bo mera polna
collectionner des tableaux zbirati slike
être inscrit au tableau d'honneur biti vpisan v seznam najboljših učencev, dobiti nagrado ob koncu šolskega leta kot najboljši učenec v razredu
faire un tableau fidèle des événements dati veren opis dogodkov
c'est, il y a une ombre au tableau (figuré) v sicer lepi sliki je majhna pomanjkljivost, napaka
miser sur deux tableaux staviti na dve karti
drame masculin en trois actes et dix tableaux drama v treh dejanjih in 10 slikah
vieux tableau (populaire) pretirano našminkana stara ženska - tiercé [tjɛrse] masculin vzajemna stava na prve tri konje v dirki
fouer au tiercé staviti na prve tri konje v dirki
gagner au tiercé dobiti tako stavo - tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)
I.
1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.
2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —
II.
1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.
2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.
3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C. - turf [tə:f]
1. samostalnik (množina turfs, turves)
ruša, trata
irsko šota
the turf dirkališče za konjske dirke; figurativno konjski dirkalni šport
gentlemen of the turf ljubitelji (prijatelji) konjskega športa
to be on the turf imeti, vzdrževati konje za dirke; zanimati se za konjski dirkalni šport; obiskovati konjske dirke; staviti na konjskih dirkah
2. prehodni glagol
pokriti, obložiti s travnatimi rušami
to turf out sleng ven vreči (koga, kaj) - življênje life; living; existence; being; subsistence
brez življênja lifeless; inanimate, inactive
v cvetu življênja in the prime of life
za vse življênje for life, for one's lifetime
v vsakdanjem življênju in everyday life
v vsem mojem življênju in all my born days
(skozi) vse moje življênje all my life (ali lifetime)
pasje življênje dog's life
vojaško življênje army (ali military) life
enolično življênje humdrum existence
sit življênja sick of life, pogovorno fed up, žargon browned off
posmrtno življênje afterlife
golo življênje bare existence
bedno življênje wretched life
dolgo življênje longevity
družbeno življênje social life
razvratno življênje dissolute (ali depraved) life, dissipation
udobno življênje easy life
borba za življênje struggle for life
način življênja way (ali manner) of life, ways pl, conduct
aktivno življênje active (ali busy) life
brezdelno življênje idle life
denar ali življênje! stand and deliver!
boj na življênje in smrt life-and-death struggle, mortal combat
le enkrat v življênju only once in a lifetime
takšno je (pač) življênje! such is life!
dokler je življênje, je upanje while there is life, there is hope
življênje ni samo zabava, ni praznik life is not all beer and skittles
dati (svoje) življênje za domovino to lay down one's life for one's country
imeti žilavo življênje to have nine lives
imeti komaj dovolj za življênje to have barely enough to live on
gre za življênje ali smrt it is a matter of life and death
gre za moje življênje my life is at stake
izgubiti življênje to lose one's life
deset oseb je izgubilo življênje ten persons lost their lives
ostati pri življênju to remain alive, to survive, to keep body and soul together
nihati, viseti med življênjem in smrtjo to be hovering between life and death
njeno življênje visi na nitki her life is hanging on a thread
rešiti si življênje to save one's life
ne poznaš še dosti življênja you haven't yet seen much of life
podariti sovražniku življênje to spare an enemy, to spare an enemy's life
prositi za (svoje) življênje to beg for one's life
obuditi koga k življênju to revive someone
staviti na kocko svoje življênje to take one's life in one's hands
enako vzeti dobro in slabo v življênju to take the rough with the smooth
spremeniti svoje življênje to change one's way of living
poklicati kaj v življênje (figurativno) to start something, to initiate something, to call something into being
stopiti v življênje to come into being, to enter the world
streči komu po življênju to make an attempt on someone's life, to seek someone's life
tvegati svoje življênje to risk one's life, to dice with death
umakniti se izjavnega življênja to withdraw from (ali to give up) public life
uspeti v življênju to make one's way in the world, to rise in the world
vzeti si življênje (napraviti samomor) to take one's own life
življênje si je vzel he made away with himself, he committed suicide, he took his own life
zaslužiti ravno za (golo) življênje to earn just enough to live on, to earn a bare living, to make just enough to get by (ali to rub along)
imam dovolj do konca (svojega) življênja I have enough to last me for life
ne zasluži dovolj za življênje he doesn't make enough to keep body and soul together
začeti novo življênje to start a new life, (figurativno) to turn over a new leaf
živeti dvojno življênje to lead a double life
živeti enolično življênje to lead a humdrum existence
zagreniti komu življênje to embitter someone's life
živeti žalostno življênje to live a miserable life
živeti veseljaško, uživaško, razburljivo življênje (žargon, figurativno) to burn the candle at both ends
žrtvovati svoje življênje to sacrifice one's life