Franja

neuporáben (-bna -o) adj. inservibile, inutilizzabile, inagibile, impraticabile:
zaradi škode od poplave je stadion neuporaben in seguito ai danni arrecati dall'alluvione, lo stadio è inagibile

nogometen pridevnik
(o nogometu) ▸ labdarúgó, futball, neformalno ▸ fociSopomenke: nogometaški
Povezane iztočnice: nogometna žoga, nogometni stadion, nogometni čevlji, nogometno igrišče

olimpijsk|i (-a, -o) olympisch; Olympia- (stadion das Olympiastadion, zmagovalec der Olympiasieger, reprezentanca die Olympiamannschaft, die Olympiaauswahl, zmagovalka die Olympiasiegerin, zmaga der Olympiasieg, leto das Olympiajahr, mesto das Olympiadorf)

olímpijski olympique; olympien, d'Olympe

olimpijske igre Jeux moški spol množine olympiques
olimpijski stadion stade moški spol olympique
olimpijska vas village moški spol olympique
zimske olimpijske igre Jeux olympiques d'hiver
olimpijski zmagovalec champion moški spol olympique
Mednarodni olimpijski komite Comité olympique international
olimpijski mir calme moški spol olympien

olímpijski (-a -o) adj.

1. šport. olimpico; olimpiaco; olimpionico:
olimpijski odbor, stadion comitato, stadio olimpico
olimpijska vas villaggio olimpico
olimpijski krogi anelli olimpici
olimpijske igre giochi olimpici
olimpijski zmagovalec (campione) olimpionico
olimpijsko moštvo squadra olimpionica

2. geogr. di Olimpia, olimpio

olímpijski olímpico

olimpijske igre juegos m pl olímpicos
olimpijsko moštvo (stadion) equipo m (estadio m) olímpico
olimpijska vas villa f olímpica
olimpijski zmagovalec, -lka campeón m olímpico, campeona f olímpica
Mednarodni Olimpijski Komité el Comité Olímpico Internacional

olympique [ɔlɛ̃pik] adjectif olimpijski

Jeux masculin pluriel olympiques (d'hiver) (zimske) olimpijske igre, olimpiada
piscine féminin olympique olimpijski bazen
stade masculin olympique olimpijski stadion
champion, ne olympique olimpijski(a) prvak, prvakinja

polisportivo agg. športen, ki se tiče več športov:
campo polisportivo (športni) stadion

prepóln (-a -o) adj.

1. strapieno, pieno zeppo, riboccante, traboccante; assiepato; rigurgitante:
stadion je bil prepoln gledalcev lo stadio era assiepato di spettatori, traboccava di spettatori

2. tondo:
prepoln obraz viso tondo, faccione tondo

3. pren. pieno

Rang, der, (-es, Ränge) rang (tudi Mathematik); Sport mesto; Mathematik red; Heerwesen, Militär čin; im Theater: balkon; Sport im Stadion: tribuna; ersten Ranges prvorazreden; von Rang ugleden; Rang und Namen haben biti ugleden; jemandem den Rang streitig machen tekmovati s kom, biti tekmec; jemandem den Rang ablaufen prekositi (koga)

smúčarski smúški ski(-); skiing

smúčarska čepica ski cap
smúčarski, smúški čevlji ski boots pl, skiing boots pl
smúčarska jopica ski (ali skiing) jacket
smúčarski, smúški dom, koča ski hut
smúčarske hlače ski pants pl
smúčarski, smúški klub skiing club
smúčarska maža ski wax
smúčarska obleka ski suit
smúčarski, smúški dres ski dress
smúčarska oprema skiing equipment (ali outfit)
smúčarska palica ski stick
smúčarska skakalnica ski jump
smúčarski skoki ski jumping
smúčarski, smúški stadion skiing stadium
smúčarski, smúški šport skiing
smúčarski, smúški tečaj skiing course, skiing lessons pl
smúčarske rokavice ski mitts pl
smúčarski, smúški tek cross-country skiing (ali racing), long-distance skiing
smúčarski, smúški tekač na dolge proge long-distance ski runner
smúčarska tekma skiing contest, ski competition
smúčarska tura skiing trip
smúčarski, smúški učitelj skiing trainer, skiing coach (ali instructor)
smúčarska vetrovka anorak
smúčarska žičnica ski lift, (sedežnica) chair lift ➞ smuški

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

špórten sporting, sport(-), sports, of sport, pertaining to sport; (obleka) casual

špórtni dan Sport Day
špórtno igrišče recreation ground, sports ground, playground
špórtni artikli pl sports gear, sports goods pl
špórtna obleka sports clothes pl
špórtni dogodek sports event, sporting event
špórtni jopič sports jacket, blazer
špórtni duh sporting spirit, sportsmanlike (ali sporting) attitude
špórtni letalec sports pilot
špórtna letalska šola flying school
špórtno letališče club aerodrome
špórtno letalo sports plane, (za šport in potovanja) sporting and touring plane
špórtni avto sports car, ZDA sport car, (dvosedežen) two seater, ZDA roadster
špórtni kabriolet (avto) sports convertible
špórtni klub sports club, athletic club
špórtno moštvo (sports) team
špórtni navdušenec sports enthusiast; sports fan
špórtno oblačilo, oblačila sports wear
špórtni plašč sports coat
špórtni čevlji plimsolls pl, gum shoes pl
špórtna srajca sports shirt
špórtna čepica sports cap, tweed cap
špórtna oprema, špórtni rekviziti sports kit (ali gear, equipment); sports requisites pl, ZDA sporting goods pl
trgovec s špórtno opremo sports outfitter
špórtna trgovina sports goods shop
špórtni ribič angler
špórtni znak sports badge
špórtno igrišče, špórtni stadion sports ground, athletics field, (athletics) stadium, (za deco) playground
špórtni otroški voziček folding pram, ZDA stroller
špórtna trofeja trophy
špórtni narod sports-loving nation
špórtna prireditev, špórtno tekmovanje meeting, meet, sporting event, sports tournament
špórtni učitelj trainer, coach
špórtni zdravnik sports doctor (ali physician)
špórtni as, prvak champion, ace, star
špórtna tekma match, sporting contest
špórtni časopis, špórtna revija sports magazine (ali paper, review)
špórtni tisk sporting press
špórtno poročilo, špórtna poročila, špórtne novice sports report, sports news pl
špórtni poročevalec sports reporter, sports writer; ZDA pogovorno sports hack, scribe, (radio) sports broadcaster, ZDA sportscaster
radijska špórtna oddaja sports broadcast, pogovorno sportscast
špórtna priloga (časopisa itd.) sports supplement
špórtna panoga, veja branch of sport
špórtni svét sports world, sporting world
špórtna zveza sports federation, sports association

špórten (-tna -o) adj.

1. di sport, sportivo; ekst. agonistico:
športna dejavnost attività sportiva, agonistica
športno tekmovanje gara sportiva
športna prireditev manifestazione sportiva, meeting
športni ribolov pesca sportiva
športni klub club sportivo, società sportiva
športni letalec pilota sportivo
športni potapljač sub, sommozzatore
športni poročevalec, komentator cronista, commentatore sportivo
športni avtomobil vettura sportiva
športni stadion stadio, campo sportivo
športna dvorana palazzetto dello sport, palasport
športne potrebščine articoli sportivi

2. obl. sportivo, casual:
športni kostim due pezzi casual
športno krilo gonna casual
športna majica golf
športni čevlji scarpe sportive
športni tip tipo sportivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre športna napoved totocalcio
med. športna medicina medicina sportiva
hist. športne in kulturne igre (v času fašizma) agonali
športni duh sportività
avt. športni dvosedežnik (z zložljivo streho) cabriolet, spider
športni fanatizem tifo

udarnik samostalnik
1. nekdaj (prostovoljec) ▸ élmunkás, rohammunkás
Manjka obzidje, ki bi bilo hkrati tudi spomenik vsem mladim udarnikom, ki so štiri poletja gradili kranjski stadion. ▸ Hiányzik az a fal, amely egyben mindazon fiatal élmunkások emlékműve is lenne, akik négy nyáron át építették a kranji stadiont.

2. nekdaj (naziv za prizadevno delo) ▸ élmunkás, rohammunkásZa marljivo delo sta bila oba večkrat nagrajena kot udarnika. ▸ Szorgalmas munkájukért mindkettejüket többször is kitüntették élmunkásként.

3. (napadalec; borec) ▸ élharcos, lázadó, felkelő
V ponedeljek so odstavljenemu direktorju "udarniki" pred nosom zaprli vrata pisarne. ▸ A leváltott igazgató orra előtt hétfőn „lázadók" csukták be az iroda ajtaját.
Spomenka Hribar je bila med prvimi "udarniki", ki so postavljali temelje samostojne in demokratične Slovenije. ▸ Spomenka Hribar az első „élharcosok” egyike volt, akik lerakták a független és demokratikus Szlovénia alapjait.

4. (kdor veliko dela) ▸ élmunkás, sztahanovista

5. (oznaka jadralnega letala) ▸ Udarnik [vitorlázórepülő]
Tako kot letalo triglav, je tudi jadralno letalo udarnik nastalo kot odgovor na decembra 1946 razpisani natečaj za projekte zmogljivejših jadralnih letal. ▸ A Triglavhoz hasonlóan az Udarnik vitorlázórepülőt is az 1946 decemberében nagyobb teljesítményű vitorlázórepülők tervezésére kiírt versenyre fejlesztették ki.

vrvéti (-ím) imperf.

1. brulicare, formicolare:
ulice so vrvele od ljudi, na ulici je vrvelo ljudi le strade brulicavano di gente

2. riversarsi (in massa):
navijači vrvijo na stadion i tifosi si riversano nello stadio

ἀγωνίζομαι (ἀγών) d. m. [fut. ἀγωνιοῦμαι; aor. ἠγωνισάμην, pf. ἠγώνισμαι, aor. pass. ἠγωνίσθην; ion. pf. 3. pl. ἀγωνίδαται; ἀγωνιστέος] 1. tekmujem, bojujem se, borim se, πρός τινα ali τινί: s kom, (περί τινος za kaj); στάδιον: tekmujem v teku za stavo. 2. a) branim se, zagovarjam se, pravdam se; b) govorim javno, razgovarjam se (o znanstvenem predmetu); trudim se za, težim na kaj (ποός τι). – pass. πολλοὶ ἀγῶνες ἀγωνίδαται so se dobojevali.

ἁμιλλάομαι d. p. (ἅμιλλα) [fut. ἁμιλλή-σομαι, aor. ἡμιλλήθην, pf. ἡμίλλημαι] 1. tekmujem, kosam se, izkušam se, borim se (τινί, πρός τινα, τόξοις, στάδιον); tečem za stavo na, ἐπί τι. 2. poganjam se, hrepenim, podvizam se; ἐπὶ τὰ θηρία dirjam za, zapodim se na, lovim za stavo.

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

ἐγ-κρῑ́νω 1. izbiram za kaj, štejem med, prištevam med kaj NT. 2. pripuščam εἴς τι; τὸ στάδιον (acc. ozira).