Franja

kládivo (-a) n

1. martello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
polit. pren. srp in kladivo falce e martello
čevljarsko kladivo martello da calzolaio
kleparsko kladivo martello per affilare la falce
mizarsko kladivo martello da falegname
pren. znajti se med kladivom in nakovalom trovarsi tra incudine e martello
ledno kladivo martello da ghiaccio
strojno, pnevmatično kladivo maglio pneumatico
vrtalno kladivo crivella

2. šport. martello:
met kladiva lancio del martello

3. battaglio

kládivo martillo m

kovaško kladivo mazo m de forja
leseno kladivo mazo m
zakovno kladivo martillo m de remachar
strojno kladivo martillo m mecánico (ali neumático)
met kladiva (šp) lanzamiento m de martillo
kladivo in srp la hoz y el martillo

klépati

klépati koso, srp to sharpen a scythe, a sickle with a hammer; to hammer

lúnin de (la) lune, lunaire

lunin krater cratère moški spol lunaire
lunino leto année ženski spol lunaire
lunina mena, faza changement moški spol de lune, phase ženski spol de la lune, lunaison ženski spol
lunin mrk éclipse ženski spol de lune
lunina površina surface ženski spol lunaire (ali de la lune)
lunina svetloba clair moški spol de lune, lumière ženski spol de la lune
lunin srp croissant moški spol lunaire (ali de lune)

lúnin (-a -o) adj. astr. lunare; di, della Luna:
lunina svetloba luce lunare
lunin mrk eclissi lunare
lunin srp mezzaluna
Lunina mena (faza) fase lunare
Lunin ciklus ciclo lunare
lunin dvor (halo) alone della Luna
Lunin krater cratere lunare
Lunin mesec mese lunare
Lunino leto anno lunare

luō² -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)

1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.

2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).

3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.

4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.

Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.

marteau [marto] masculin kladivo (tudi sport, musique, anatomie); tolkačna vratih; adjectif, populaire, invariable nor, prismojen

entre le marteau et l'enclume v škripcih, v stiski
marteau de forge kovaško kladivo
la faucille et le marteau srp in kladivo
requin masculin marteau kladovnica (riba)
lancement, lancer masculin du marteau (sport) met kladiva
avoir un coup de marteau ne biti čisto pri pravi pameti
être marteau (populaire) biti prismojen, nor
passer sous le marteau (figuré) priti na boben
il a reçu un coup de marteau sur la tête on ni uravnovešen

mésečev (-a -o) adj. di, della Luna; lunare:
mesečeva površina superficie lunare
mesečev dan giorno lunare
teh. mesečev modul modulo lunare
mesečev srp falce lunare, luna falcata

podpornik samostalnik
1. pogosto v množini, pogosto v političnem kontekstu (zagovornik) ▸ támogatóPred stavbo se je zbralo več sto njegovih podpornikov. ▸ Az épület előtt több száz támogatója gyűlt össze.
Sem velik podpornik ideje o generaciji brez tobaka. ▸ Nagy támogatója vagyok a dohányzás nélküli nemzedék ötletének.

2. (finančni pokrovitelj) ▸ támogatóMed podporniki muzeja sta režiserja Steven Spielberg in George Lucas. ▸ A múzeum támogatói között vannak Steven Spielberg és George Lucas rendezők.
Sam je predvsem skrbel za finančno plat, pridobival je podpornike in sponzorje. ▸ Elsősorban a pénzügyi oldalért, a támogatók és szponzorok toborzásáért voltam felelős.
Med športom in njegovimi podporniki je strog sponzorsko-komercialni odnos. ▸ A sport és a támogatói között szigorú szponzori-kereskedelmi kapcsolat áll fenn.

3. (kdor spodbuja ali navija) ▸ szurkoló, támogató
Vzeti šal podporniku tekmeca je bila že majhna navijaška zmaga. ▸ A sál elvétele a riválisok drukkerétől már apró szurkolói győzelmet jelentett számára.
Vse tekače in podpornike pa na Prešernovem trgu čaka tudi posebno presenečenje. ▸ A Prešeren téren különleges meglepetés vár minden futót és szurkolót.
Mama in oče sta moja največja podpornika. ▸ Anyukám és apukám a legnagyobb szurkolóim.
Strastna ljubezen mladih zaljubljencev ima številne podpornike in na koncu zmaga. ▸ A fiatal szerelmesek szenvedélyes szerelmének sok támogatója van, és végül győz.

4. (gradbeni element) ▸ támaszték, támasz, gyámKo so začeli rušiti zid, so se zrahljali leseni podporniki ostrešja, kar so delavci skušali utrditi. ▸ Amikor elkezdték bontani a falat, a tető fából készült gyámjai meglazultak, amit a munkások megpróbáltak kijavítani.Nevarne dele šole so za silo podprli s tramovi in jeklenimi podporniki. ▸ Az iskola veszélyes részeit egyelőre gerendákkal és acélgyámokkal támasztották meg.
Ko je z električnim vrtalnikom vrtal luknje, je popustil podpornik odra in se zazibal. ▸ Miközben elektromos fúróval fúrta a lyukakat, az állványzat tartószerkezete meglazult és megingott.

5. (kar ohranja določen položaj) ▸ merevítő, támasz
Ploščico s podpornikom za nos otrok nosi do operacije ustnice pri šestih mesecih starosti. ▸ Az orrlemezt és a merevítőt a gyermek a 6 hónapos korban elvégzett ajakműtétig viseli.
Iz kosti so dolgo časa izdelovali podpornike za nedrčke in krila. ▸ Sokáig csontokból készítették a melltartótartók és a szoknyák merevítőelemeit.
Naslonjalo za hrbet je bilo oblikovano kot srp, podpornik za noge pa kot kladivo. ▸ A háttámla sarló, a lábtámasz pedig kalapács alakú volt.

6. (o računalniškem sistemu) ▸ támogató
Med podpornike Linuxa se je nedavno uvrstil tudi Adobe. ▸ Az Adobe nemrég csatlakozott a Linux támogatóinak sorához.

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

sacēna, sinkop. scēna -ae, f (iz *saces-nā, sor. saxum, secāre; prim. stvnem. segansa srp, kosa) pontifikova (pontifeksova) motika (dolabra): L. ANDR. AP. FEST. (z obl. scena), scena ab aliis, a quibusdam sacena appelatur, dolabra pontificalis FEST., scena sive sacena dolabra pontificalis P. F.

sarcina -ae, f (sarcīre)

1. sveženj, prtljaga (ki jo nosi posameznik), cula, punkelj, breme, tovor: PL., VARR., PETR. idr., sarcinam constringere PL., sarcinam ferre, sarcinas contrahere SEN. PH., si te forte meae gravis uret sarcina chartae H., salva est uxor sarcinaeque MART. imovina, stuppae sarcinā satis onustus AP.; preg.: alicui sarcinam imponere PL. komu kaj natvesti; pesn.: militiae sarcina fida tuae PR. = odvečen (nepotreben) spremljevalec; pren. breme: sarcina sum (sc. tibi) O., publica sarcina rerum O. breme vladarstva, sarcina non apta sedet animo O., patrimonium tamquam amaram aliquam sarcinam ... abicere cupiens VAL. MAX., sarcinā divitiarum praegravatus HIER.

2. occ.
a) breme = telesni sad, telesni plod, fetus: Ismenus, qui matri sarcina quondam prima suae fuerat O., sarcinam effundere PH.
b) v pl. = vojaška prtljaga, pratež, ki ga je posamezni vojak na rogovilastem drogu nosil na pohodu (pletenica, sekira, lopata, srp, kuhinjsko posodje, moka za pol meseca, dva ali več okopnih kolov, vsega skupaj kakih 34 kg teže): AUCT. B. AFR., CU., T., AMM. idr., sarcinas colligere S. ali conferre C. ali in medium conicere L. (pred začetkom bitke) pratež spraviti (spravljati), (z)nositi (znašati) na kup: legionem sub sarcinis adoriri C.
c) obilica, obilje, množina, množica: valetudo obteritur pabuli sarcinā immodice invecti AP., condicionum sarcinā compensare inimice facta AMM.

sariō (boljše kot sarriō) -īre -īvī in -uī -ītum (prim. skr. sr̥nī́- srp, sr̥nyas srpast, sr̥ṇī́ḥ kavelj za priganjanje slonov; prim. lat. sarculum in iz razširjenega kor. glag. sarp(i)ō -ere) okopa(va)ti zemljo, setev s kopuljo (kopačo, motiko), (o)trebiti plevela, (o)pleti: frumenta bis CA., segetes VARR., COL., fabam PLIN., locum rastris ligneis PLIN., saxum MART.; abs.: non semper occant prius quam sariunt rustici PL.; impers.: saritur diebus XX PLIN.

sarpiō in sarpō -ere, sarpsī, sarptum (prim. gr. ἅρπη (iz *sr̥p-) srp, ἁραπάζω ropati, pleniti, jemati, ἁρπαγή plenjenje, ropanje, grabež, sl. srp, let. sirpe srp, stvnem. sarf = nem. scharf, lat. sarmen, sarmentum (iz *sarp-men, *sarp-mentum), sarīre) (o)trebiti, obrezati (obrezovati, obrezavati), prirezati (prirezovati, prirezavati), (o)klestiti: P. F., PRISC., CHAR., [sar]puntur vineae, id est putantur, ut in XII: „Quandoque sarpta, donec dempta erunt“ TAB. XII AP. FEST., [sarpta vinea, putata, i]d est pura [facta ...] FEST., [... sarpere enim a]ntiqui pro pur[gare ponebant ...] FEST.

sŕpek (-pka) m agr. dem. od srp falcetto

sr̀pić m, sr̀pīć -íća m manjš. od srp

Zanclē -ēs, f (Ζάγκλη) Zánkla

1. staro ime za Mesano (Mesāna, zdaj Messina na Siciliji), mesto, ki je dobilo ime po svoji srpasti podobi (sicilsko gr. ζάγκλον = srp): O., Sil. Od tod adj.
a) Zanclaeus 3 (Ζαγκλαῖος) zánkelski, zanklájski: arena (= Sicilia) O., Charybdis O., moenia (Messana) Sil.; subst. Zanclaeī -ōrum, m (Ζαγκλαῖοι) Zánkelci, Zanklájci, preb. Zankle: Plin.
b) Zanclēius 3 zánkelski, zankléjski: saxa O.

2. mesto na Peloponezu: Plin.

ἅρπη² [Et. lat. sarpio in sarpo, slov. srp, nem. scharf, stvn. sarf] srp.

δορυ-δρέπανον, τό srpasto kopje, kopje s srpastim vrhom (= srp na dolgem drogu).

δρεπάνη, ἡ δρέπανον, τό (δρέπω) srp, vinjak, zakrivljen nož.