pȅpeljast -a -o, pepèljav -a -o pepelast, pepelnat: Pepeljava srijeda, sreda pepelnična sreda
Pèpēlnica ž pepelnica, gl. tudi Pepeljava srijeda, sreda, Cista srijeda, sreda (katol.)
pepelníčen
pepelnična sreda (religija) mercredi moški spol des Cendres
pepelníčen (-čna -o) adj. rel.
pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
pren. pepelnično razpoloženje tristezza, desolazione
ἀκμαῖος 3 (ἀκμή) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen; τὸ ἀκμαῖον τοῦ χειμῶνος najhujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; ὡς ἀκμαῖος ἂν μόλοι.
κῆρ, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.
μεσότης, ητος, ἡ sreda, srednja mera, prava mera.
μεσουράνημα, ατος, τό nebeška sredina, sreda neba, zenit NT.
заедать, заесть (raz) trgati; (po)jesti kaj; zatakniti; zadeti, vznemiriti, mučiti;
з. лекарство сахаром z zdravilom vzeti košček sladkorja (zaradi grenkega okusa zdravila);
его заедает среда ubija ga okolica;
ключ заело в замке ključ se je zaskočil;
он чужой век заедает predolgo živi, drugim greni življenje;