-
Mittelpunkt, der, središče; im Mittelpunkt stehen biti v središču pozornosti; im Mittelpunkt der Tagesordnung stehen biti osrednja točka
-
navel [néivəl] samostalnik
anatomija popek
figurativno središče
navel orange velika pomaranča s popkastim vrhom, jafa
-
nucleus [njú:kliəs] samostalnik (množina nuclei)
astronomija, fizika, biologija nukleus, jedro (kometa, atoma, celice)
figurativno jedro, srčika, središče
optika črna senca
-
officīna -ae, f (iz *opi-ficīna; prim. opifex)
1. delavnica, izdelovalnica, tovarna; s subjektnim gen.: Cyclopum H., textorum, fabrorum Sen. ph.; z objektnim gen.: L., Plin., Suet., Hier. idr., armorum N., C., Ci.; occ. o. cohortālis, pa tudi samo officina kokošji dvor, kokošnjak, kjer kokoši ležejo jajca in valijo: Col.; pren. delavnica, „vzrejališče“, dom, vir, središče ipd.: Pl., pulmo spirandi officina Plin., Isocratis domus quasi ludus quidam et officina dicendi Ci., philosophi … quasi officinas instruxerunt sapientiae Ci., o. nequitiae, eloquentiae, rhetoris Ci., corruptelarum L., falsi testes, falsa signa testimoniaque et indicia ex eādem officinā exibant L.
2. izdelovanje, izdelava, tvorba, oblikovanje: in magnis corporibus … facilis officina sequaci materiā fuit Plin.
-
ombilic [ɔ̃bilik] masculin, anatomie popek; figuré središče
-
ombligo moški spol anatomija popek; središče
encogérsele a uno el ombligo prestrašiti se, zbati se
-
omphalos [ɔ́mfələs] samostalnik (množina omphali)
anatomija popek
figurativno središče
zgodovina kamen v Apolonovem svetišču v Delfih, ki naj bi bil središče sveta
-
omphalos -ī, m (gr. ὀμφαλός) popek, od tod meton. središče, čisto lat. umbilicus: Aus.
-
òrta ž (t. orta)
1. sredina, središče
2. janjičarska orta janičarski bataljon
-
penetrālis -e (penetrāre)
1. predirajoč, (s)preletavajoč, prešinjajoč: frigus, ignis Lucr.
2. notranji: O., tecta V., foci Ci., dii (= penates) T., Sen. tr.; prim.: etiam penetrales a poëtis vocantur (sc. Penates) Ci., adytis effert penetralibus ignem V.; od tod subst. penetrāle ali penetral -ālis, n
a) notranjščina, notranji prostori, notranji del, središče, osrednji del (prostorov): prytanēum, id est penetrale urbis; nav. pl.: penetralia regum V. = kraljeve palače, penetralium callidi Amm. ki poznajo notranjost mesta (notranje mesto); pren. notranjost, skrivnost: penetrale cordis et animae Gell., huius loci penetralia aperire Q., penetralia eloquentiae T. (Dial.) ali sapientiae Q.
b) occ. svetišče (poseb. penatov): conditum in penetrali fatale pignus L., adesse penetrali deam T., magna penetralia Apollinis V. Apolonovo svetišče (na Palatinu), p. Vestae V., Capitolini summum penetrale Tonantis Mart.; pren.: penetral philosophiae Macr.; meton. penetrale in penetralia = penati: Sil.; adj. penetrāliter notranje: Ven.
-
pivot1 [pívət] samostalnik
tehnično tečaj, stožer, zatič, čep, os (tehtnice); notranji krilnik, kdor je na krilu čete, obratišče
figurativno središče, ključna osebnost
šport visok igralec, ki igra v glavnem pod košem (košarka)
-
pivot [pivo] masculin stožer, tečaj, os; osnova; figuré središče, glavna stvar; botanique glavna korenina
dent féminin sur pivot nasajen, umeten zob
le pivot de la conspiration glavna oseba v zaroti
tourner toujours sur le même pivot živeti enolično življenje
-
pȕpak -pka m, mn. pȕpkovi
1. anat. popek: odrezati pupak; dok se dijete ne rodi, pupak mu se ne reže
2. ekspr. središče: bezistan u ove letnje dane postaje pupak beogradskog kafanskog života; pupak zemlje zelo domišljav človek
-
rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)
1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.
2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.
3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.
4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.
Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.
-
Schwerpunkt, der, težišče (tudi Mathematik, Physik); der Tagesordnung: osrednja točka; figurativ težišče, središče, žarišče; (Betonung) poudarek
-
srȅdīšte s središče: središte kruga, kugle
-
staple2 [stéipl]
1. samostalnik
ekonomija glavni predmet (artikel) trgovine; glavni proizvod; surovina
tehnično surova volna; kakovost vlakna volne, bombaža
ekonomija središče, skladišče
zgodovina tržišče s skladalno pravico
figurativno glavni predmet (stvar)
sport is the staple of discussion šport je glavni predmet razgovora
2. pridevnik
glavni, biten (proizvod, blago itd.); masoven, ki se dobro prodaja
staple fibre lesno vlakno
the staple food of the country glavna hrana prebivalstva
3. prehodni glagol
sortirati, razvrstiti (bombaž, volno itd.) po kakovosti, dolžini vlaken
-
storm-centre [stɔ́:msentə] samostalnik
središče, center nevihte, viharja
figurativno središče nereda, nemirov, upora itd.
-
toi -uri n višek, vrhunec; središče
-
Zentrum, das, (-s, Zentren) središče, center; ins Zentrum treffen zadeti v črno