Franja

Zadetki iskanja

  • srebrov [ê] (-a, -o) Silber- (spojina die Silberverbindung, halogenidi množina Silberhalogenide množina, bromid das Silberbromid, jodid das Silberjodid, klorid das Silberchlorid, nitrat das Silbernitrat, sulfid das Silbersulfid, rudišče das Silbervorkommen)
    srebrov fulminat (pokalno srebro) das Silberfulminat, das Knallsilber
  • šibíka bar; ingot

    zlato (srebro) v šibíkah gold (silver) bullion
    šibíka srebra silver bar
    zlata šibíka gold bar
  • vseb|ovati (-ujem) enthalten, beinhalten, tudi: mitbeinhalten; zum Inhalt haben; (zajemati) einschließen; (skrivati) nevarnost: in sich bergen
    ki vsebuje … -haltig
    (balastne snovi schlackenhaltig, kinin chininhaltig, klor chlorhaltig, plin gashaltig, škodljive snovi schadstoffhaltig, škrob stärkehaltig, živo srebro quecksilberhaltig, žveplo schwefelhaltig), -ig (telur tellurig, galun alaunig)
    ki vsebuje malo … -arm
    (alkohola alkoholarm, škroba stärkearm, škodljivih snovi Schadstoffarm)
    ki vsebuje veliko … -reich
    (balastnih snovi schlackenreich, škroba stärkereich, vitaminov vitaminreich)
    ki ne vsebuje … -los
    (balastnih snovi schlackenlos)
    ki vsebe železo eisenhaltig, zemlja, kamnina: eisenschüssig
  • vsebujoč [ó] (-a, -e) -haltig, -ig (alkohol alkoholhaltig, amoniak ammoniakhaltig, arzen arsenhaltig, baker kupferhaltig, beljakovine eiweißhaltig, brom bromhaltig, cink zinkhaltig, dušik stickstoffhaltig, fosfate phosphathaltig, galun alaunig, alaunhaltig, glinico tonerdehaltig, jedilno sol kochsalzhaltig, jod jodhaltig, kadmij kadmiumhaltig, cadmiumhaltig, katran teerhaltig, kobalt kobalthaltig, kofein koffeinhaltig, kositer zinnhaltig, kri bluthaltig, maščobe fetthaltig, nikotin nikotinhaltig, ogljik kohlenstoffhaltig, olje ölhaltig, opij opiumhaltig, otrobe kleiehaltig, ozon ozonhaltig, radij radiumhaltig, rudo erzhaltig, sladkor zuckerhaltig, srebro silberhaltig, strupe gifthaltig, svinec bleihaltig, telur tellurig, uran uranhaltig, vino weinig, weinhaltig, volno wollhaltig, zemljo erdhaltig, železo eisenhaltig, žveplo schwefelhaltig); rudarstvo -führend (nafto ölführend, železo eisenführend)
    ki vsebuje žveplovo kislino schwefelsauer
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • zlató gold

    lov za zlatom gold rush
    kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
    rudnik zlata gold mine
    zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
    kepica, zrno zlata gold nugget
    zlata žila medicina piles pl
    žila zlata vein of gold
    izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
    odtok zlata outflow (ali drain) of gold
    zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
    plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
    on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
    biti plačan v zlatu to be paid in gold
    biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
    to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
    govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
    ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • živ1 (-a, -o)

    1. (pri življenju) lebend, am Leben, lebendig
    ves živ lebensfrisch
    živ in zdrav blutlebendig
    komaj še živ figurativno mehr tot als lebendig
    biti živ am Leben sein
    ostati živ am Leben bleiben
    svoj živ dan/ vse žive dni mein/sein/ihr … Lebtag
    figurativno živ krst ni/ne keine Menschenseele, keine lebende Seele, kein Hund
    brez žive duše (zapuščen) menschenleer
    živa oseba der Lebende ( ein -r), die Lebende
    izvlačenje/reševanje živega ponesrečenca die Lebendbergung
    pri živem telesu zgoreti ipd.: bei lebendigem Leibe
    pustiti živega am Leben lassen

    2. figurativno (utelešen) lebend, wandelnd, leibhaftig
    živ hudič der leibhaftige Teufel
    živ mrlič ein lebender/wandelnder Leichnam, eine lebende/wandelnde Leiche
    živ obup! es ist zum Verzweifeln!

    3. (živahen) lebhaft, lebendig, (kot živo srebro) otrok: quecksilbrig; (aktiven) regsam; ulice: (poln življenja) belebt; barva: lebhaft, leuchtend
    živih barv farbenfreudig, bunt
    biti živ kot živo srebro: Quecksilber im Leib haben
    živ nemir otrok: der Irrwisch

    4.
    živ jezik lebende Sprache, gesprochene Sprache
    živa nemščina das gesprochene Deutsch
    živa beseda das gesprochene Wort

    5.
    vojska živa sila die Mannschaft
    številčna moč žive sile die Mannschaftsstärke
    | Lebend- (teža das Lebendgewicht, živina das Lebendvieh, cepivo, vakcina der Lebendimpfstoff, rojstvo živega otroka die Lebendgeburt)
    živi svet die Lebewelt
    živa stvar das Lebewesen, die Kreatur
    živa veja der Grünast
    živa veriga die Menschenkette
    živo bitje das Lebewesen, drobno: Kleinlebewesen
    vse živo alles Mögliche, ljudje: alle möglichen Leute
    živo se spominjati česa (etwas) lebhaft in Erinnerung haben ➞ → živa meja, živo bitje
  • žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

    žív in zdrav hale and hearty
    žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
    žíva domišljija vivid imagination
    žíva duša ne not a living soul (ali creature)
    žívi jeziki living languages pl
    žívo apno quicklime, unslaked lime
    žíva meja hedge
    žívo meso tender flesh, quick
    žív opis vivid description
    žív spomin vivid recollection
    žíva teža live weight
    žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
    žívo zanimanje vivid interest
    žíva žerjavica live coals pl
    živi (ljudje) pl the living
    na žíve in mrtve in (real) earnest
    vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
    žívo srebro quicksilver, mercury
    žíva skala living rock, bedrock
    žíva oddaja live broadcast
    dokler bom žív as long as I live
    je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
    on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
    kar sem žív all my life, in all my born days
    biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
    sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
    žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
    ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
    starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
    žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
    zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
    zadet v žívo cut to the quick
    žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead
  • žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

    živi jeziki les langues vivantes
    živ meja haie vive
    žive slike tableaux vivants
    živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
    živa teža poids vif
    vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
    dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
    ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
    biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
    žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
    ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
    v živo zadeti piquer au vif
    na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz

    živi jeziki lenguas f pl vivas
    živa meja seto m vivo
    živa skala piedra f viva
    žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
    živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
    živa teža peso m en vivo
    vse svoje žive dni (durante) toda su vida
    živi in mrtvi los vivos y los muertos
    dokler bom živ hasta mi muerte
    ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
    ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
    on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
    biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
    žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
    ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
    v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
    prodati živo (govedo) vender en vivo
    zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
    roditi žive mladiče ser vivíparo
    rodeč žive mladiče (zool) vivíparo