Franja

treffen (traf, getroffen)

1. zadeti; jemanden (bestürzen) prizadeti; Vorwürfe: leteti na

2. (begegnen) srečati (koga), treffen auf naleteti na (koga/kaj), Sport srečati se z; sich treffen srečati se, öfter: srečavati se

3. sich treffen primeriti se; sich gut treffen biti kot nalašč

4. es gut treffen dobro naleteti; es gut getroffen haben biti na dobrem; ein Abkommen treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Anordnungen treffen odrejati, odrediti; Anstalten treffen zu pripravljati se na; eine Auswahl treffen izbirati, izbrati; ihre Blicke treffen sich srečata se s pogledi; eine Entscheidung treffen odločiti se, sprejeti odločitev; eine Vereinbarung treffen dogovoriti se, sporazumeti se; Vorbereitungen treffen für pripravljati se na; Vorsorge treffen poskrbeti (za); wie es sich so trifft! kakšno naključje!

trovare

A) v. tr. (pres. trōvo)

1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?

8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

2. znajti se

3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi

tȕčiti -īm
I. naleteti, srečati: tučiti koga
II. tučiti se spopasti se, udariti se: gdje stigoše, tu se i tučiše

udèsiti ùdesīm
I.
1. urediti: udesiti sve za prijem visokih gostiju; udesiti svoj dom
2. prirediti: udesiti knjigu za srednju školu
3. uravnati: udesiti dva časopisa jedan prema drugome; tako je to sudbina udesila
4. pripraviti: udesiti kola za polazak
5. dogovoriti se: to je udešena stvar
6. uglasiti: udesiti violinu
7. srečati, naleteti na: udesiti koga na putu
8. inscenirati, prirediti: udesiti nemire
9. ugoditi: udesiti komu što
10. narediti: to je tako udešeno da se svijet prevari
11. udesiti koga za vrbicu spraviti koga v zadrego, v neroden položaj
II. udesiti se
1. urediti si: lijepo si se udesio u novom stanu
2. srečati se
3. pripetiti se
4. ekspr. opiti se, nasekati se ga

ukòbiti ùkobīm (se) srečati (se)

vedere^*

A) v. tr. (pres. vedo)

1. videti, gledati:
vedere, vederci videti (imeti vid)
vedere, vederci poco, male slabo videti
non vederci per la fame biti strašno lačen
vederci doppio videti dvojno (od utrujenosti, pijanosti); biti strašno utrujen, pijan
non vedere il giorno, l'ora pren. komaj čakati
vedere coi propri occhi videti na lastne oči
vedere per credere neposredno se prepričati
far vedere pokazati
non farsi vedere skrivati se; delovati skrivaj
te lo farò vedere, te lo faccio vedere ti že pokažem!
vedere qcn. di buon occhio, di mal occhio pren. koga ceniti, ne ceniti, komu biti naklonjen, nenaklonjen
stare a vedere počakati, ne vmešavati se

2. pregledati, prebrati, pogledati:
vedere i conti pregledati, preveriti račune
vedi, v. glej

3. gledati; udeležiti se; obiskati:
vedere una mostra obiskati razstavo

4. obiskati, srečati; videti:
andare a vedere il medico, l'avvocato iti k zdravniku, k odvetniku
farsi vedere dal medico dati se pregledati
guarda chi si vede! pog. glej no, koga vidimo!
non farsi più vedere ne biti na spregled
non poter vedere qcn. pren. koga ne prenesti

5. pren. videti, gledati v mislih, v domišljiji; predvideti:
vedere qcn. in sogno sanjati koga
vedere nero, rosa biti črnogled, optimist

6. opaziti, opažati

7. pren. razumeti, doumeti:
dare a vedere razložiti
non dare a vedere skriti
far vedere dokazati
non vederci chiaro ne biti jasno

8. pren. presoditi, presojati:
a mio modo di vedere po mojem

9. poskusiti, skušati:
vedrò di accontentarti poskusil ti bom ustreči

10.
avere a che vedere con qcn. con qcs. biti v zvezi s kom, s čim

B) ➞ vedersi v. rifl. (pres. mi vedo)

1. videti, gledati se

2. pren. čutiti se, biti:
date le circostanze mi vedo costretto a rinunciare ai suoi servizi glede na okoliščine sem se prisiljen odpovedati vašim uslugam

3. pren. videti se, prepoznati se

C) ➞ vedersi v. rifl. (pres. ci vediamo) srečati se, dobiti se:
ci vediamo domani vidiva, dobiva se jutri
chi s'è visto s'è visto in konec (kot zaključek pogovora, razprave)

Č) m

1. videnje:
al vedere ob pogledu na, videč

2. pogled, razgled:
bel vedere, belvedere razgledišče

3. videz, izgled:
far un bel vedere lepo izgledati

4. mnenje, sodba:
a mio, tuo, suo vedere po mojem, tvojem, njegovem (njenem)

встречать, встретить sreča(va)ti, iti naproti, naleteti na kaj; spopasti se; spreje (ma)ti, pričak(ov)ati;

зди́бати -баю док., sréčati -am dov.

зустрі́ти -рі́ну док., sréčati -am dov.

наезжать, наехать¹ zade(va)ti ob kaj, trčiti ob kaj; srečati; zb(i)rati se, priti skupaj;
мы дорогой медведя наехали po poti smo trčili na medveda;
что народу наехало на ярмарку! koliko ljudi je prišlo na semenj!

находить, найти

1. nahajati, najti; odkri(va)ti;
я нахожу, что он прав zdi se mi, da ima prav; mislim, da ima prav;
находить нужным imeti za potrebno;
он находит удовольствие veseli ga;

2. prihajati, priti; sreča(va)ti, naleteti na kaj; prevze(ma)ti; zb(i)rati se;
корабль нашёл на мель ladja je nasedla na sipino;
иногда на него находит тоска včasih se ga loteva otožnost;
что это на вас нашло сегодня? kaj vas je pičilo danes?;
нашли тучи oblaki so še privlekli;

нарываться, нарваться naleteti, srečati, trčiti ob

повстречать srečati

спітка́ти -ка́ю док., sréčati -am dov.

accozzare

A) v. tr. (pres. accōzzo) združiti, zmešati:
accozzare insieme gente di ogni risma zbrati skupaj ljudi vseh vrst

B) ➞ accozzarsi v. rifl. (pres. mi accōzzo)

1. knjižno srečati se, zbrati se

2. star. ujemati se

3. spoprijeti se, ruvati se

alight¹ [əláit] neprehodni glagol (from, out of)
dol stopiti, spustiti se; pristati (letalo) (at)
nastaniti se (upon, on)
naleteti na kaj, slučajno srečati

come across neprehodni glagol
srečati se (s kom), naleteti (na koga)
pogovorno priznati
ameriško, sleng izplačati

concurrō -ere, concurrī (redk. concucurrī), concursum

1. steči (stekati) se, od vseh strani skupaj (pri)hiteti, (pri)vreti, dreviti se, prihrumeti, trumoma se zb(i)rati: L. idr., tantus in curia clamor factus est, ut populus concurreret Ci., concurrite, concurrite, cives! Val. Max., unduque ex agris c. N., concurrunt ex gentibus auxilia Cu., omnes cuncurrerunt ad eum opprimendum N., ad me restituendum Romam c. Ci., omnes in unam navem concurrunt N., unde hospites gratulatum Romam concurrerint Ci. Pogosto brezos.: ad fanum ex urbe tota concurritur Ci., ad arma concurritur C. vse hiti pod orožje; occ. zateči (zatekati) se, pribežati: nulla sedes, quo concurrant, qui rem publicam defendere velint Ci., ad Leonidam c. Iust.

2. sniti se, shajati se, skupaj priti (prihajati), sreč(ev)ati se, sesta(ja)ti se; (o stvareh) zade(va)ti se, strniti (strinjati) se, skleniti (sklepati) se: ad druidas adulescentes concurrunt C., concurrunt ponto Cyaneae O., ne prorae navium concurrerent L. da ne bi trčile druga ob drugo, concurrentes rami Cu. zadevajoče se, si ossa forte recte concurrerint Cels. če se prav sprijemajo, concurrunt labra Sen. ph., concurrit os Q., ut neve aspere (verba) concurrerent neve vastius diducantur Ci., quia, si ita diceretur, obscaenius concurreret litterae Ci. (cum nobis bi namreč zvenelo kot cunno bis); pesn.: actor in scaena cum stetit, concurrit dextera laevae (dat.) H. se desnica združi z levico = mu ploskajo, est quibus Eleae concurrit palma quadrigae Pr. z nekaterimi se na cilju dirke sreča = nekaterim pripade; occ. v sovražnem pomenu skupaj trčiti, spopasti (spopadati) se, zgrabiti se, udariti se, udariti, navaliti, planiti na koga ali kaj: Lucan., T. idr., maximo clamore infestis signis concurrunt S., utrimque magno clamore concurritur S., concurritur H., priusquam concurreretur L., cum pedes concurrit L., naves concurrunt rostris L., omnia ventorum concurrere proelia vidi V., c. ferro O., acie Vell.; z dat.: Val. Fl., c. equitibus impigre L., comminus hosti O., audet virgo concurrere viris V., abnueram bello Italiam concurrere Teucris V., credas montes concurrere montibus V.; s praep.: concurrunt hastati cum hastatis L., concurrunt equites inter se C., c. rudibus inter se in modum iustae pugnae L., rostris inter se Cu. (o ptičih), c. in aliquem S., Iust., adversus aliquem L., contra aliquem Auct. b. Afr.; (tudi o boju dveh posameznikov): concurrit centurio cum centurione L., cum hoc concurrit ipse N., mutuis vulneribus c. Sen. rh., Brutus consul primus cum Arrunte … in acie … equo concurrit Val. Max.; pren.: concurrentis belli minae T. nastajajoče vojne, c. cum dolore Sen. ph.; inter se c. Q. (o abstr.) navzkriž si biti, nasprotovati si; jur. = poganjati se s kom za kaj (o pravnih zahtevah): c. alicui, alicui in (za) hereditatem ali in pignus Icti.

3. pren. (o abstr.) znajti se, časovno strniti (strinjati) se, hkrati (obenem) dogajati se, nastopiti (nastopati): tot concurrunt veri similia Ter., saepe concurrunt aliquorum contentiones Ci., quae ut concurrant omnia, optabile est Ci., nisi ista casu nonnumquam, forte temere concurrerent Ci.; concurrit aliquid cum aliqua re Dig. se ujema; posl.: Q., Dig., ut non concurrerent nomina (vzajemno plačevanje) Ci. ep.; medic.: accessiones (febrium) … binae pluresve concurrunt Cels.

cross⁴ [krɔs]

1. prehodni glagol
križati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati
figurativno preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja)

2. neprehodni glagol
poprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati se

to be crossed in love biti nesrečno zaljubljen
to cross the cudgels vdati se
it crossed my mind domislil sem se
to cross the palm podkupiti, dati napitnino
figurativno to dot the i's and cross the t's jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na i
to cross s.o.'s hand with a piece of money stisniti komu denar v roko
to cross the Styx umreti
to cross the floor prestopiti k drugi stranki
to cross the path of s.o. srečati koga; figurativno zastaviti komu pot

fall across neprehodni glagol
slučajno srečati, naleteti na; spoprijeti se