Franja

legendaren pridevnik
1. (znamenit; slaven) ▸ legendásA moj največji vzornik je legendarni košarkar Michael Jordan, ki je iz sebe vedno iztisnil največ. ▸ De a legnagyobb példaképem a legendás kosárlabdázó, Michael Jordan, aki mindig a legjobbat hozta ki magából.

2. (o legendi) ▸ legendás
Legendarnih motivov je bilo skozi ves srednji vek dovolj. ▸ A középkor mindvégig bővelkedett legendás motívumokban.
Legendarni kralj Artur naj bi živel v Angliji v 5. ali 6. stoletju. ▸ A legendás Artúr király állítólag az 5. vagy a 6. században élt Angliában.

možgan|i moški spol množina

1. anatomija das Gehirn, -hirn (mali Kleinhirn, vmesni Zwischenhirn, rombasti Rautenhirn, sprednji Vorderhirn, srednji Mittelhirn, veliki Großhirn, zadnji Hinterhirn)
figurativno kurji možgani das Spatzengehirn
|
medicina mehčanje možganov die Hirnerweichung, Gehirnerweichung
krvavitev v možgane die Gehirnblutung, Hirnblutung
mirovanje možganov die Hirnstille
figurativno pranje možganov die Hirnwäsche, Gehirnwäsche
medicina pretres možganov die Gehirnerschütterung
figurativno napenjanje možganov die Denkarbeit
napenjati možgane das Hirn anstrengen
podoben možganom hirnähnlich
figurativno brez možganov gehirnlos, gehirnamputiert

2. jed: das Hirn
možgan z jajcem Hirn mit Ei

3.
živalstvo, zoologija Neptunovi možgan das Neptunsgehirn

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

mráčen (-čna -o) adj.

1. scuro, buio; cupo:
mračna noč notte buia
mračen prostor locale scuro, buio

2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
mračen značaj carattere tetro
mračno razpoloženje umore tetro

3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri

4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
mračne sile forze oscure
mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)

5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
mračni bogovi dei ostili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)

naci samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi, neformalno (nacist) ▸ náci
V Avstriji je za malikovanje Hitlerja in naci idej zagrožena visoka zaporna kazen. ▸ Ausztriában Hitler és a náci eszmék bálványozásáért hosszú börtönbüntetés szabható ki.
Dollfussa so naciji ubili leta 1934. ▸ Dollfusst 1934-ben ölték meg a nácik.
Povezane iztočnice: naci punk

2. tudi v pridevniški rabi, neformalno, izraža negativen odnos (nacionalistični nestrpnež) ▸ náciPoglejte malo videe, sami nestrpneži, huligani in naciji. ▸ Kukkantsanak bele a a videókba, csupa intoleráns alak, huligán és náci.

3. tudi v pridevniški rabi, neformalno, lahko izraža negativen odnos (zahtevnež) ▸ náci
V srednji šoli so imeli res naci profesorja, ki je spraševal prav vsako uro. ▸ A középiskolában volt egy náci tanáruk, aki minden egyes órán feleltetett.

način² moški spol (-a …) slovnično

1.
glagolski način das Genus verbi, Verbalgenus, die Aktionsform
tvorni način (aktiv) das Aktiv
trpni način (pasiv) das Passiv
srednji način (medij) das Medium

2. sintaktični: der Modus
irealni način der Irrealis

3.
prislovno določilo načina die Umstandsbestimmung, die Modalbestimmung
prislov načina das Modaladverb
| ➞ → naklon

napadal|ec moški spol (-ca …) vojska der Angreifer; šport der Angriffsspieler, der Stürmer (srednji Mittelstürmer); svoj. prid.: napadalčev

napadálec (-lca) | -lka (-e) m, f

1. attaccante; assalitore (-trice); aggressore, aggreditrice

2. pren. critico, censore

3. šport. attaccante; avanti:
srednji napadalec centrattacco, centravanti

obrat² moški spol (-a …) der Betrieb, das Werk (vzorni Musterbetrieb, srednji Mittelbetrieb, storitveni Dienstleistungsbetrieb, stranski Nebenbetrieb, veliki Großbetrieb, gostinski Gastgewerbebetrieb, kmetijski Landwirtschaftsbetrieb, mojstrski Meisterbetrieb, ki izobražuje vajence Lehrbetrieb, za montažo Fertigungsbetrieb, režijski Regiebetrieb, samostojni Einzelbetrieb)
metalurški/železarski obrat das Hüttenwerk, die Hütte
… obrata Betriebs-
(ogled die Betriebsbegehung, die Betriebsbesichtigung, shema das Betriebsschaubild, ukinitev/ustavitev die Betriebsstillegung, vodstvo Betriebsleitung, zavarovanje der Betriebsschutz)
med obrati zwischenbetrieblich

órient oriente m

Daljni Orient Oriente Extemo (ali Lejano)
Srednji orient Oriente Mediano
Bližnji Orient Próximo Oriente
potovanje v Orient viaje m a(l) Oriente

podpétnik talon moški spol (de soulier)

srednji podpetnik talon bottier

pôzen (-zna -o) adj.

1. in ritardo, che ritarda:
zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
danes bom pozna oggi farò tardi

2. inoltrato; basso, tardo:
pozna jesen autunno inoltrato
do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
pozni srednji vek basso Medioevo

3. tardivo; serotino:
pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. pozni porod parto serotino
vrtn. pozni sadež tardizia
um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
um. pozni barok tardo barocco
jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza

pozn|i [ô] (-a, -o) Spät-, spät- (jesen der Spätherbst, pomlad der Späfrühling, poletje der Spätsommer, zima der Spätwinter, barok das/der Spätbarock, les das Spätholz, nasledek die Spätfolge, srednji vek das Spätmittelalter, stadij das Spätstadium, porod die Spätgeburt, antika die Spätantike, gotika die Spätgotik, latinščina das Spätlatein, oblika die Spätform, predstava die Spätvorstellung, renesansa die Spätrenaissance, romantika die Spätromantik, delo das Spätwerk, judovstvo das Spätjudentum)
pozno sadje agronomija in vrtnarstvo spätes Obst
pozna (nočna) ura späte/vorgerückte Nachtstunde
ob pozni uri zu vorgerückter Nachtstunde
do poznih nočnih ur bis tief in die Nacht (hinein)

prelòm (-ôma) m

1. rottura; fenditura

2. med. frattura:
prelom lobanje frattura del cranio
odprti prelom kosti frattura esposta

3. rottura, inosservanza, violazione:
prelom prisege spergiuro

4. pren. rottura; svolta:
prelom s preteklostjo rottura col passato

5. punto di rottura, di frattura

6. pren. passaggio (fra due secoli, due periodi):
ob prelomu starega v srednji vek a cavallo fra l'antichità e il medioevo

7. min. frattura

8. geol. faglia, frattura; alp.
ledeniški prelom crepaccio

9. tisk. (prelom strani) impaginazione

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

pujs|ek² moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (vinski veščec) der Weinschwärmer (mali Kleiner, srednji Mittlerer, veliki Großer)

razred moški spol (razréda …)

1. die Klasse (cenovni Preisklasse, davčni Steuerklasse, eksplozivni Explosionsklasse, kakovostni Qualitätsklasse, Güteklasse, kristalni Kristallklasse, luksuzni Luxusklasse, nevarnostni Gefahrklasse, odpornosti proti ognju Feuerwiderstandsklasse, standardni Standardklasse, tržni Handelsklasse, turistični Touristenklasse, volilni Wählerklasse, zavarovalni Versicherungsklasse)
razred zase die Sonderklasse

2. družbeni: die Klasse, Gesellschaftsklasse (delavski Arbeiterklasse, srednji Mittelklasse, višji Oberklasse)
pravosodje v interesu vladajočega razreda die Klassenjustiz

3.
plačilni razred die Besoldungsklasse, die Besoldungsgruppe, die Dienstaltersstufe, die Gehaltsstufe, Gehaltsklasse, die Vergütungsgruppe
zavarovalni razred Beitragsklasse
cenovni razred die Preislage, die Preisklasse
v srednjem cenovnem razredu mittelpreisig

4. v šoli: die Klasse (prvi erste …), die Schulklasse; prostor: der Klassenraum, das Klassenzimmer, die Klasse
ponavljati razred [sitzenbleiben] sitzen bleiben, nicht versetzt werden
pustiti ponavljati razred koga (jemanden) [sitzenlassen] sitzen lassen
vpisati v prvi razred (ein Kind) einschulen
zadnji razred die Entlassungsklasse
predstavnica/predstavnik razreda die Klassensprecherin, Schülersprecherin/ der Klassensprecher, Schülersprecher
srečanje razreda das Klassentreffen
učenec prvega/drugega/tretjega … razreda der [Erstkläßler] Erstklässler/[Zweitkläßler] Zweitklässler/[Drittkläßler] Drittklässler
najboljši v razredu der Klassenbeste ( ein -r)
število učencev v razredu die Klassenstärke
z … razredi -klassig (s štirimi vierklassig)

5. šport die Klasse (mladinski Jugendklasse, članski Seniorenklasse, čolnov Bootsklasse)
|
… srednjega razreda Mittelklasse-
(avtomobil der Mittelklassewagen)
železnica prvega/drugega razreda Erste-Klasse/Zweite-Klasse
(oddelek das Erste-Klasse-Abteil, vagon drugega razreda der Zweiter-Klasse-Wagen)
po razredih klassenweise
figurativno razred zase die Extraklasse

rázred classe ženski spol , section ženski spol , catégorie ženski spol, gramatikalno groupe moški spol ; (učilnica) (salle ženski spol de) classe ženski spol

delavski razred la classe ouvrière
nižji (srednji, višji) razredi (sociologija) les classes inférieures (moyennes, supérieures)
razredi posedujočih les classes possédantes
vladajoči razred la classe dirigeante
vozovnica prvega (drugega) razreda billet moški spol de première (seconde) (classe)
ponavljati razred (v šoli) redoubler (une classe)
preiti v višji razred passer dans la classe supérieure
preskočiti razred sauter une classe

ruska ruleta frazem
(nevarna igra na srečo) ▸ orosz rulett
Imamo jo radi, a nočemo, da igra rusko ruleto s svojim življenjem. ▸ Szeretjük, de nem akarjuk, hogy orosz rulettet játsszon az életével.
Sobotna tekma na srednji skakalnici je bila podobna ruski ruleti. ▸ A szombati verseny a középső sáncon orosz ruletthez hasonlított.