Franja

mactus 3 (indoev. kor. *mēgh-, prim. skr. maháyati (on) razveseljuje, časti, mahīyátē veseli se, lat. mactō II.)

1. proslavljen, počaščen, češčen, čaščen, blažen, sprva klicanje bogov pri žrtvovanju, redko v nom. sg.: mactus hoc fereto Ca. ali mactus hac vino inferio esto Arn. počaščen = zadovoljen; pogosteje v istem pomenu okameneli voc. sg. macte: m. hac dape esto, m. hoc parco piaculo esto, m. vino inferio esto Ca.; pozneje (klas.) kot blagrovalni ali pohvalni vzklik v obl. okamenelega voc. sg. macte, ki se nanaša tudi na imena v pl. (redko nam. njega pl. macti), nav. s pristavljenim abl. causae = srečno! sreča naj ti (nam) bo naklonjena! vso srečo! blagor ti (nam)! prav tako! dobro! izvrstno!: Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., H., Sen. ph., Fl., macte, ait, o nostrum genus et iam certa propago Val. Fl., decus, macte, o virtutis avitae, macte Antenoride Sil., macte virtute Ci. blagor ti zaradi tvoje kreposti, blagor tvoji kreposti!, macte nova virtute, puer V. blagor tvoji prvič dokazani hrabrosti!, lahko tudi: macte virtute este L. blagor (sreča) vašemu junaštvu!, vos macti virtute estote Cu., macte virtute diligentiaque esto L. blagor ti, da si tako vrl in skrben, macti ingenio este Pl., macte animo, iuvenis Stat., tudi macte animi Stat., Mart., iuberem macte virtute esse L. sreča bodi tvoji hrabrosti, bi vzkliknil.

2. = mactātus žrtvovan, pesn. = zaklan, pobit, zadet: boves lucae ferro male mactae diffugiunt Lucr., maneas ad Glisantem, exilio macte ex terris Pelopiis! Acc. ap. Non.

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.

pull through

1. prehodni glagol
pomagati komu k zdravju, rešiti (podjetje); uspešno kaj izpeljati

2. neprehodni glagol
izvleči se, preboleti, srečno prestati

réchapper [rešape] verbe intransitif (srečno) uteči, prestati, srečno jo odnesti

j'ai réchappé à cette crise srečno sem prestal to krizo
nous avons réchappé de cette guerre, de cette maladie srečno smo prestali vojno, to bolezen
personne n'en a réchappé nihče se ni rešil, ni ostal živ (pri življenju) pri tem

silver-spoon [sílvəspu:n] pridevnik
figurativno bogat; rojen pod srečno zvezdo

sōspitās -ātis, f (sōspes) blagor, blaginja, blagostanje, rešitev, srečno stanje, sreča, zdravje: Hier., Vulg., Symm., observatum, ut pro familiarium sospitate pueri mactarentur Maniae deae, matri Larum Macr., auctor est et publicae sospitatis Macr., unde et Apollinem, id est solem, modo sospitatem modo pestem significantibus cognominibus adoramus Macr., sospitati quidem tuae gratulor ut futurus, si velis, amicus Amm., exiguis imbribus disiecto concreto spiritu et crassato sospitas retenta est corporum firma Amm.

strike¹ [stráik] samostalnik
udarec (at proti)
zamah, zadetek; udarec, bitje (ure, zvona)
ekonomija stavka, štrajk
šport prazen udarec; srečno naključje, sreča (v špekulaciji)
vojska (zračni) napad
ameriško najdba (rud, nafte); ugriz (ribe)
geologija smer (plasti, slojev), vodoraven sloj
ameriško prevara, bluf; kvaliteta

ale of the first strike prvovrstno pivo
on strike stavkajoč
a lucky strike srečen zadetek (najdba)
strike notice napoved stavke
general strike splošna stavka
sit-down strike stavka, v kateri delavci nočejo zapustiti prostore, kjer delajo
sympathetic strike solidarnostna stavka
to be on strike stavkati
to go on strike stopiti v stavko
to come out on strike začeti stavkati
to call off a strike preklicati (odložiti) stavko
to make a strike imeti (zlasti finančno) srečo

trouvaille [truvaj] féminin (srečna) najdba, srečno odkritje; dober domislek, sijajna ideja; familier zadetek v polno; figuré izum
(ironično)

quelle est encore sa dernière trouvaille? kaj je spet najnovejše pogruntal?
droit masculin de trouvaille najdenina
faire une trouvaille slučajno najti ali odkriti

ventura ženski spol sreča, srečen dogodek, srečno naključje

decidora de ventura vedeževalka iz roke
decir la buena ventura prerokovati iz roke
a la (buena) ventura na slepo srečo
mala ventura nesreča, smola
por ventura mogoče
la sin ventura nesrečnica
poner en ventura v nevarnost postaviti, tvegati
probar ventura poskusiti svojo srečo
viene la ventura a quien la procura pomagaj si sam, in sreča ti bo pomagala

weather² [wéðə]

1. prehodni glagol
izpostaviti vremenu; (pre)vetriti, zračiti, izsušiti
geologija drobiti, rušiti, uničevati (pod vplivom vremena)
navtika obiti, iti okrog vetrovne smeri; vzdržati, prestati nevihto
figurativno srečno prebroditi (one's difficulties svoje težave)

2. neprehodni glagol
geologija razpasti; prepereti; razpadati, drobiti se (zaradi vremenskih razmer); obrabiti se; dobiti patino

to weather along kljubovati vremenu
weather through pogovorno prebiti se, poceni jo odnesti
to weather (up)on s.o. figurativno izkoriščati, izrabljati koga

work round neprehodni glagol
s težavo se prebiti naprej; srečno se prebiti; obrniti se (veter); zopet si opomoči (bolnik)

благоденствие n (zast.) blaginja, srečno življenje

благоденствовать (zast.) živeti v blaginji, srečno živeti

блаженствовать srečo uživati, srečno živeti

напутствие n želja za srečno pot; navodilo, nauk

находка f najdena stvar, najdba; srečno odkritje

aboutir [abutir] verbe intransitif končati se (à, dans v), segati (à do), doseči (à quelque chose kaj), voditi (à do); mejiti (à, na), izlivati se (à v); uspeti, priti do rezultata; (tvor) dozoreti, izčistiti se

le fleuve aboutit à la mer reka se izteka v morje
ce sentier aboutit au village ta steza vodi v vas
cela n'aboutit à rien to ne vodi nikamor, to je brezuspešno
les pourparlers ont abouti pogajanja so uspela, so se uspešno končala
il faut aboutir moramo priti do cilja
faire aboutir quelque chose končati, dovršiti, srečno izpeljati, uresničiti kaj

Allobrox -ogis, acc. -oga, m Alobrog: novisque rebus infidelis Allobrox H., Rufum, quem totiens Ciceronem Allobroga dixit Iuv. alobroškega Cicerona; nav. pl. Allobrogēs -um, acc. -ēs -ăs, m Alobrogi, bojevit narod med Rona, Isère in Ženevskim jezerom z glavnima mestoma Vieno (Vienna, zdaj Vienne) in Genavo (zdaj Genève, Ženeva): Ci., C., S., L. idr. — Soobl. v sg. Allobrogus (Allobrogēs): Prob. — Od tod adj. Allobrogicus 3 alobroški: Cels., Col., Plin. Kot častni pridevek rim. vojskovodij, ki so se srečno vojskovali z Alobrogi, npr. Q. Fabius Maximus Allobrogicus Kvint Fabij Maksim Alobroški, konz. l. 121: Vell., Val. Max., cur Allobrogicis (= Fabiis) et magnā gaudeat arā natus in Herculeo Fabius lare Iuv.

ambulō -āre -āvī -ātum

1. iti, hoditi, potovati (naspr. cubare, sedere, stare): ambula cito Pl. hitro stopaj, defessus sum ambulando Ter. upehan sem od hoje sem in tja (od tekanja okrog), bene ambula(to)! Pl., Ter. srečno hodi! srečno pot! bene ambulasti? ali ambulatum est? Pl. ali je bila pot srečna? ali si se srečno vrnil? toda: ergo ambula! Pl. torej proč s teboj! poberi se torej! si recte ambulaverit Ci. če se je podvizal, če je pohitel, ante noctem cum facibus amb. H.; šalj.: ambulare in ius Pl., Ter. k sodišču potovati = tožit iti, tožiti; (o govorniku) na odru prestopati se: Q.; o vojakih: stopati, korakati, marširati: eodem modo autem Caesar ambulat Ci. ep. prav tako pa maršira Cezar, prav taki pa so Cezarjevi pohodi, educi ambulatum Veg. oditi (odhajati) na vojaško izučevanje (urjenje); brezos.: sedetur, ambulatur Varr., cum sedeatur, ambuletur Gell. Z acc. = kaj prehoditi (prehajati), prepotovati: libera perpetuas ambulat illa (Pax) vias O., cum (Xerxes) tantis classibus tantisque... copiis... maria ambulavisset, terram navigasset Ci. ko je morje prekoračil, kopno prejadral (nekateri pišejo mari... terrā), ambulare vias difficiles Aug.; pren.: totum caelum oculis Tert. pregled(ov)ati; z acc. extensions: triduo septingenta milia passuum ambulare Ci.; v pass. z nom.: si statim bina stadia ambulentur Plin.; pren. (o stvareh): mare aut amnis, qua naves ambulant Ca. plovejo sem in tja, Nilus immenso longitudinis spatio ambulans Plin. tekoč, nos offendimur (sloveni aktivno!) ambulante cena Mart. tako rekoč potujoča pojedina (pri kateri se sicer jedi prinašajo, pa takoj tudi odnašajo), fides male ambulans Petr. nič kaj trdna; posebno preiti (prehajati) od drugega do (na) drugega: caput (legis) translatum per omnes leges ambulavit Plin., emptio ambulat per plures personas Icti.; abs.: ambulat cum domino bonorum possessio Icti.

2. mogočno (oblastno) hoditi (korakati), moško se nositi: ita subnixi ambulant Ci., licet superbus ambules pecuniā H., Malt(h)inus tunicis demissis ambulat H.

3. sprehoditi (sprehajati) se, na sprehod iti: abiit ambulatum Pl. (od)šel je na sprehod, satis iam ambulatum est Ci., ambulare in agro, in litore, cum aliquo in sole, usque ad vesperum Ci., pedibus per urbem Suet. peš hoditi, alienis pedibus ambulamus Plin. sprehajamo se s tujimi nogami = dajemo se nositi v nosilnicah; postopati, pohajati: Ca., Varr., demiror, ubi nunc ambulet Messenio Pl.

année [ane] féminin leto, leto dni; letnik; letina

cette année letos
d'année en année od leta do leta
bonne année! srečno novo leto!
année bissextile, scolaire, universitaire, budgétaire, financière prestopno, šolsko, akademsko, budžetno, finančno leto
année civile, d'épreuve, d'exercice, fiscale, solaire, de lumière koledarsko, poskusno, poslovno, fiskalno, sončno, svetlobno leto
toute l'année vse leto
d'une année à l'autre iz leta v leto
en fin d'année konec leta
au commencement de l'année v začetku leta
en quelle année? katerega leta?
en l'année 1960; l'année dernière lani
l'année passée lani; prejšnje, predhodno leto
les revenus d'une année dohodki enega leta
devoir une année de loyer dolgovati enoletno najemnino
être dans sa trentième année biti v tridesetem letu starosti
souhaiter la bonne année à quelqu'un voščiti komu srečno novo leto
il y a bien des années que nous nous sommes vus precéj let je že, kar smo se videli