Franja

amistad ženski spol prijateljstvo, ljubezen, nagnjenje, naklonjenost; poznanstvo

amistades pl sprava, pomirjenje
hacer las amistades spraviti (pomiriti) se
romper las amistades spreti se, skregati se

attaccare

A) v. tr. (pres. attacco)

1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
attaccare un quadro obesiti sliko
attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
attaccare un bottone prišiti gumb

2. pren. pog. nadlegovati

3. napasti, napadati (tudi pren.):
attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

4. začeti:
attaccare battaglia začeti boj
attaccare lite spreti se
attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

5. okužiti:
mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

6. pritakniti, podtakniti:
attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

B) v. intr.

1. oprijeti se, zlepiti se:
questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
non attacca! pog. ne bo držalo!

3. začeti se:
il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

1. prijeti se:
attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

2. prismoditi se

attraper [-pe] verbe transitif uloviti, ujeti, zalotiti, zasačiti, zgrabiti; nakopati si, dobiti; prevarati, oslepariti; presenetiti; očitati, grajati, ukoriti

s'attraper pasti v, nasesti, obviseti (à na); médecine biti nalezljiv, prenašati se; prepirati se (avec s)
attraper un voleur prijeti, aretirati tatu
attraper quelqu'un à zasačiti koga pri
attraper le train, l'autobus ujeti vlak, avtobus
attraper l'accent français uspeti v posnemanju francoskega naglasa
il m'a bien attrapé dobro me je prevaral
attraper un rhume, la grippe nakopati si nahod, gripo
attraper un coup de soleil dobiti sončarico
attraper une contravention, deux mois de prison nakopati si, iztakniti globo zaradi prekrška, dva meseca zapora
s'attraper aux cheveux v lase si skočiti, skregati se, spreti se
il s'est fait attraper par son frère brat mu je delal očitke, ga je ukoril
cette maladie s'attrape ta bolezen je nalezljiva, se prenaša

blanc [blɑ̃] masculin belina, bela barva; belo vino; typographie razmik med vrstami; vmesni prostor, prazno mesto; beljak; botanique plesen; commerce belo blago

blanche féminin, musique polovična nota; bela biljardna krogla
blanc de blancs belo vino iz belega grozdja
blanc de ceruse svinčena belina
blanc de chaux apníca, belilo
blanc de fard bela šminka
blanc de poulet belo piščančevo meso
blanc d'œuf beljak
blanc des yeux beločnica
chèque masculin en blanc blanko ček
mets masculin au blanc jed z belo omako
magasin masculin de blanc trgovina s perilom
quittance féminin en blanc neizpolnjena pobotnica
signature féminin en blanc blanko podpis
aborder quelqu'un de but en blanc koga meni nič tebi nič nagovoriti
battre des blancs en neige delati sneg iz beljakov
chauffer à blanc razbeliti, figuré koga do besnosti razdražiti
écrire noir sur blanc napisati črno na belo
être vêtu de blanc biti belo oblečen
se manger le blanc des yeux izpraskati si oči, spreti se
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux komu ostro v oči pogledati
rougir jusqu'au blanc des yeux zardeti do ušes
saigner quelqu'un à blanc (figuré) komu kri izsesati, uničiti ga
signer en blanc un chèque podpisati ček in bianco
tirer à blanc slepo streljati, dati svarilen strel

brass² [bra:s] pridevnik
medeninast, bronast
figurativno predrzen, izzivalen, trmast

brass band godba na pihala
to get down to brass tacks (ali nails) jasno se izraziti
not worth a brass farthing niti počenega groša vreden
not to care a brass farthing toliko se meniti kakor za lanski sneg
to part brass rags spreti se
brass works livarna bakra

collision [kəlížən] samostalnik
trčenje, karambol
figurativno nasprotje, navzkrižje, spor

to come into collision with s.o. spreti se s kom

contesa f spor; prepir:
venire a contesa spreti se

contrapunt(e)ar kontrapunktirati; pikati, zbadati

contrapunt(e)arse spreti se

contrōversia -ae, f (contrōversus)

I. nasprotna smer: Ulp. (Dig.). —

II. pren.

1. spor, pre-pir, poseb. pravda, sporno vprašanje, pravni primer: magna, perparva, hereditaria, legitima Ci., controversiae forenses Ci., verae Q., ducere (zavlačevati) controversiam usque ad noctem Ci., controversiam constituere, diutius alere, distrahere, diiudicare, dirimere, controversias sedare, tollere Ci., controversias disceptare Ci., L., componere controversias per colloquia C., pro (kot) amico atque arbitro componere controversias regum C., de controversiis iure disceptare N., publicas controversias cognoscere Hirt., cognoscere statuereque de controversiis regum L., controversias finire L., venit aliquid in controversiam Ci., Cels., Q. kaj postaja sporno, predmet prepira (pravde), in controversia esse Corn., L. ali versari Ci. predmet pravde biti, adducere rem in controversiam Ci. spreti se zastran česa, za kaj, res in controversiam deducitur C. prepir se prične o čem, za kaj, posse de controversiis colloquio transigi T., controversias suas litesque ad aliquem deferre Eutr. in pass.: controversiae secreto deferebantur Ci.; s subjektnim gen.: oritur quaedam in collibus c. pastorum Ci., Chelidon in iure civili privatorum controversiis praefuit Ci.; z objektnim gen. (o čem, za kaj): c. hereditatis Ci., verbi Ci. prerekanje, minimae aquarum itinerumque controversiae Ci., tibi fuerunt inimicitiae cum Roscio et magnae rei familiaris (za imetje) controversiae Ci., controversia iuris, iniuriarum Q.; s praep.: de verbo controversia est, de re quidem convenit Ci., c. de re pecuaria Ci., orta est inter eos de principatu c. C., c. est de hereditate, de finibus C., est alicui nulla c. cum aliquo Pl., est alicui c. cum aliquo de annona Ci., habere cum aliquo controversiam de fundo Ci., controversias cum iis habere C., est inter scriptores de numero annorum c. Ci., est c. inter aliquos C., controversias inter se habere C., habere inter se controversias de senatu cooptando Ci.; z odvisnim vprašanjem: c. autem inter hominum sententias aut est in illo, utrum sit utilius; aut … Ci., perpetuas inter se controversias habere, quinam anteferatur C., iurene fecerit et licueritne facere, id est in controversia Corn., facit aliquis controversiam, iustine magistratus summae rerum praesint L.

2. occ.
a) namišljen pravni primer, v retorskih šolah kot naloga za razpravljanje, sporni govor, prepirka: c. ficta, scholastica Q., unam de schola controversiam … proponam in exemplum Q., controversiae ex historiis compositae Q., controversiam (controversias) declamare, controversiarum sententiae Sen. rh., duo genera materiarum apud rhetores tractantur, suasoriae et controversiae T., poscit controversias plures; electionem auditoribus permittit, saepe etiam partes Plin. iun.
b) ugovor, spor, prerekanje: quem (fundum) sine ulla controversia quadriennium … possedit Ci., sine controversia de officiis accuratissime disputavit Ci., sine controversia solvere (plačati), rem conficere Ci., hunc … sine controversia vicimus Ci. brez dvoma, nedvomno, toda victoria sine controversia Fl. zmaga brez boja, nekrvava zmaga; za nikalnico s quin: controversia non erat, quin verum dicerent Ci. ni bilo dvomno, da … , nihil controversiae fuit, quin consules crearentur M. Geganius Macerinus et L. Sergius Fidenas L. nobenega ugovora ni bilo, non facere se controversiam, quin priores partes consulis essent futurae Val. Max., controversia non est, quin … T. nihče ne ugovarja.

cōzzo m

1. trk; sunek (z rogovi):
fare ai cozzi z rogmi se suvati, pren. hudo se pričkati, prepirati se

2. udar, trčenje

3. pren. spor; nasprotovanje:
dar di cozzo spreti se

cuerno moški spol rog; lovski rog; rogljiček (pecivo)

cuerno de abundancia rog izobilja
cuerno de caza lovski rog
poner a uno hasta los cuernos de la Luna koga v nebo povzdigovati; čezmerno hvaliti
no valer un cuerno počenega groša ne vreden biti
¡cuerno! raca na vodi!
¡un cuerno! nikakor ne!
¡que se vaya al cuerno! vrag naj ga vzame!
cuernos pl rogovje
llevar (los) cuernos biti rogonosec (mož nezveste žene)
ponerse de cuernos spreti se, hud biti na
saber a cuerno quemado imeti grenak okus, greniti, boleti
verse (andar) en los cuernos de toro biti v veliki nevarnosti

desunir ločiti, razdružiti

desunirse ločiti se, spreti se

disgustare

A) v. tr. (pres. disgusto) (stomacare) gnusiti se, studiti se, gabiti se, želodec obračati:
il tuo egoismo mi disgusta tvoj egoizem mi je zoprn, se mi studi, se mi upira

B) ➞ disgustarsi v. rifl. (pres. mi disgusto) naveličati se; zagnusiti se:
mi sono disgustato della carne naveličal sem se mesa
disgustarsi con qcn. odtujiti se komu; spreti se s kom

enajenar odtujiti, odsvojiti, proč dati

enajenarse odtujiti se, spreti se z; zblazneti
enajenarse las simpatías postati nepriljubljen

enemistar spreti, razdvojiti

enemistarse spreti se, zasovražiti se

entzweien razdvojiti, povzročiti razdor; sich entzweien spreti se

enzarzar [z/c] zaplesti v trnat grm; ščuvati, spreti

enzarzarse zaplesti se v težave; spreti se; v mreži obtičati
enzarzarse en una pelea spopasti se, spreti se

extrañar izgnati (iz dežele); zavreči, zaničevati; za nenavadno imeti; ameriška španščina pogrešati

me extraña su conducta čudim se njegovemu vedenju
extraño esta cama nisem vajen te postelje
no lo extraño ne čudim se temu
extrañarse odtujiti se, spreti se; braniti (upirati) se
extrañarse de a. čuditi se čemu
extrañarse de hacer a/c odtegniti (izogniti) se čemu

fâché, e [faše] adjectif jezen (de, contre (populaire) après quelqu'un na koga); slabe volje, ozlovoljen, nevoljen, čemeren; ves iz sebe, divji

être fâché avec quelqu'un biti hud na koga, spreti se s kom, biti sprt, skregan s kom
j'en suis bien fâché zelo mi je žal (zaradi tega)
il a un air fâché videti je nevoljen

foul¹ [faul] pridevnik (foully prislov)
umazan, smrdljiv, gnil, gnusen, pokvarjen, škodljiv, slab; grd; blaten; viharen; nepošten, protizakonit

foul copy koncept
foul language prostaško govorjenje
the foul fiend vrag
foul dealings grdo ravnanje
foul play zločin, prevara
medicina foul tongue obložen jezik
foul weather slabo vreme, neurje
foul wind nasprotni veter
to fall (ali run) foul of s.o. trčiti, spreti se s kom