Franja

dnevni red frazem
(o prioritetah) ▸ napirendSocialne teme sta hotela spraviti z dnevnega reda volilne kampanje. ▸ A szociális kérdéseket le akarták venni a választási kampány napirendjéről.Režimska stran je na dnevni red skušala postaviti boj proti terorizmu, ki ga očitajo upornikom. ▸ A kormányzó párt megpróbálta napirendre tűzni a küzdelmet a terrorizmus ellen, amellyel a lázadókat vádolja.
Res, da do nedavnega nikdar nismo iskali gostov, to preprosto ni prišlo na dnevni red. ▸ Igaz, hogy egészen a közelmúltig nem kerestünk vendégeket, egyszerűen nem került napirendre.
Ko se spet samski Mitch preseli v hišo blizu študentskega naselja, so nore zabave spet na dnevnem redu. ▸ Amikor az ismét szingli Mitch visszaköltözik a kampusz közelében lévő házba, újrakezdődnek az őrült partik.

dok [ó] moški spol (-a …) pomorstvo das Dock, v obliki ladje: das Dockschiff; -dock (plavajoči Schwimmdock, suhi Trockendock)
korito suhega doka die Docksohle
v doku gedockt
spraviti v dok eindocken

dôl adv.

1. giù, ingiù:
hoditi gor in dol andare su e giù

2. inter. abbasso:
dol z izdajalci! abbasso i traditori!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

drážba auction (sale), sale by auction

na drážbi, z drážbo at auction, by auction
navidezna drážba mock auction
prodaja na drážbi auctioneering
dati na drážbo, ponuditi v prodajo na drážbi to put up for auction
biti na drážbi, priti na drážbo to be up for auction; to come under the hammer
spraviti na drážbo to put up for public sale (for auction), to bring under the hammer
drážba z nižanjem cen Dutch auction
prodati na drážbi to sell by (ali at) auction

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

ekstáza ecstasy; rapture; medicina ecstasy; trance

pasti v ekstázo to be thrown into a state of ecstasy
biti v ekstázi to be enraptured, to go into raptures (ob, nad over), to be carried away (by), to be in ecstasies (at, over), to be entranced (by)
priti v ekstázo to grow ecstatic
spraviti v ekstázo to enrapture

gibanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (premikanje) die Bewegung, -bewegung (cikcakasto Zickzackbewegung, v krogu/krožno Kreisbewegung, naprej Vorwärtsbewegung, navzdol Abwärtsbewegung, navzgor Aufwärtsbewegung, navzven Auswärtsbewegung, nazaj Rückwärtsbewegung, vstran Seitwärtsbewegung; fizika centralno Zentralbewegung, živalstvo, zoologija ciliarno Flimmerbewegung, kemija, fizika molekularno Molerkularbewegung, astronomija planetov Planetenbewegung, plodu Kindsbewegungen množina, geografija zemlje Erdbewegung, zraka Luftbewegung; glavno Hauptbewegung, lastno Eigenbewegung, mišično Muskelbewegung, navidezno Scheinbewegung, nutacijsko Nutationsbewegung, telesno Körperbewegung)

2. tehnika die Bewegung, der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang, povratno Rückwärtsgang, rotacijsko Rotationsbewegung; bata Kolbenbewegung)

3. (količinski razvoj) die Bewegung, -bewegung, die Entwicklung, -entwicklung (cen Preisentwicklung, Preisbewegung, prebivalstva Bevölkerungsbewegung, populacije Populationsbewegung, tečaja Kursbewegung)
svoboda gibanja die Bewegungsfreiheit, pravo die Freizügigkeit
zmožnost gibanja das Bewegungsvermögen
nauk o gibanju die Bewegungslehre
želja po gibanju der Bewegungsdrang
medicina zdravilno gibanje die Bewegungstherapie
z malo gibanja bewegungsarm
moten v gibanju bewegungsgestört
ki zavira gibanje bewegungshemmend
spraviti v gibanje in Bewegung setzen

gíbanje movement; motion; (telesno) exercise; (tok) course, circulation; (hoja) exercise; (nemir) stir, unrest, agitation

v gíbanju afoot
gíbanje zvezd the motion of the stars
osvobodilno gíbanje liberation movement
revolucionarno gíbanje revolutionary movement
stavkovno gíbanje strike movement
spraviti v gíbanje to set in motion, to set going, to put into motion
pospešeno gíbanje accelerated motion
svoboda gíbanja freedom of movement, figurativno liberty of action
treba vam je več gíbanja you want more exercise

glás voz f (pl voces) ; (pri volitvah) voto m

na ves glas a voz en cuello (ali en grito)
glas ljudstva voz del pueblo
glas vesti voz de la conciencia
odločilen glas voto m decisivo
posvetovalni glas voz consultiva, voz sin voto
sprejet z večino glasov aprobado por mayoría de votos
srebrn glas voz argentina
enakost glasov igualdad de votos
neveljaven glas voto nulo, voto en blanco
oddani glasovi número m de votos
s 5 glasovi večine con una mayoría de cinco votos, por cinco votos de mayoría
z 20 glasovi proti 15, z 10 vzdržanimi glasovi por veinte votos contra quince, con diez abstenciones
10 glasov (oddanih) za koga, proti komu diez votos (emitidos) a favor, en contra de alg
števec glasov escrutador m
na dobrem (slabem) glasu bien (mal) reputado
biti na dobrem glasu gozar de buena reputación
biti na najboljšem glasu tener la mejor reputación
dobiti 10 glasov obtener diez votos
dobiti večino oddanih glasov obtener mayoría de votos
oddati svoj glas (pri volitvah) depositar el voto, votar
oddati glas za, proti votar por, contra
péti prvi glas llevar la voz cantante
povzdigniti (svoj) glas alzar (ali levantar) la voz
(pre)šteti glasove contar los votos, hacer el escrutinio
spraviti koga na slab glas poner mala voz a alg
glas mu je zastal se le anudó la voz
zbrati glasove recoger los votos

govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)

1. dejanje: das Sprechen, das Reden
hitrost govorjenja das Sprechtempo
način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
poskus govorjenja der Sprechversuch

2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
prazno govorjenje leere Reden
govorjenje brez konca in kraja das Palaver
nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
|
postati hripav od govorjenja sich heiser reden
pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden

grob¹ [ô] moški spol (-a …) das Grab, die Grabstätte; (grobni prostor) die Grabstelle; -grab (družinski Familiengrab, dvojni Doppelgrab, faraonski Pharaonengrab, galerijski Galeriegrab, kupolni Kuppelgrab, megalitski Hünengrab, Megalithgrab, množični Massengrab, otroški Kindergrab, plani Flachgrab, posamezni Einzelgrab, skalni Felsgrab, Felsengrab, skeletni Skelettgrab, skupinski/skupni Sammelgrab, Gemeinschaftsgrab, vrstni Reihengrab, žarni Urnengrab)
figurativno prezgodnji grob ein frühes Grab
skrunitev groba/grobov die Grabschändung
vzdrževanje groba die Grabpflege
polaganje/položitev v grob die Grablegung
položiti v grob ins Grab legen
Božji grob Heiliges Grab (Cerkev Božjega groba die Grabkirche)
figurativno molčati kot grob schweigen wie ein Grab
molčeč kot grob verschwiegen wie das Grab
figurativno spraviti se v grob s pijačo sich zu Tode saufen
vzeti kaj s seboj v grob (etwas) mit ins Grab nehmen
v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
figurativno biti z eno nogo v grobu mit einem Fuß im Grabe stehen
spraviti v grob ins Grab bringen
do groba bis ans Grab
od zibeli do groba von der Wiege bis zur Bahre

gròb grave; tomb; burial place; (zidan) sepulchre; figurativno death, destruction

gròb neznanega junaka grave of the Unknown Soldier
masovni, množični gròb mass grave
sveti gròb religija the Holy Sepulchre
do gròba (figurativno) till death
onstran gròba beyond the grave
skupni gròb a pauper's grave
z eno nogo v gròbu (figurativno) at death's door, with one foot in the grave
od zibelke do gròba from the cradle to the grave
zanemarjen, negovan gròb neglected (ali unkept) grave
položitev v gròb burial, interment; (redko) inhumation, sepulture
biti v gròbu to be dead
biti z eno nogo v gròbu to have one foot in the grave
kopati gròb to dig a grave
odkopati, vzeti iz gròba to exhume
molčati kot gròb to be silent (ali secret) as the grave
on bi se obrnil v gròbu... he would turn in his grave
dovolj hudó, da bi se človek še v gròbu obrnil enough to make someone turn in his grave
položiti v gròb to bury, to inter, (redko) to inhume
spraviti koga v gròb to cause someone's death
v gròb me boš spravil! (figurativno) you will be the death of me!
spremiti do gròba to attend someone's funeral
govor na, ob gròbu funeral oration

gròb (grôba) m

1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro

2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio

hláden (-dna -o)

A) adj.

1. fresco, freddo:
hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
prijetno hladna soba stanza fresca
gastr. hladna večerja cena fredda
gastr. hladne jedi piatti freddi

2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
hladen sprejem accoglienza fredda
hladna presoja giudizio freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. hladna svetloba luce fredda
friz. hladna trajna permanente a freddo
geogr. hladni pas zona glaciale
med. (spolno) hladna ženska donna frigida
meteor. hladna fronta fronte freddo
polit. hladna vojna guerra fredda
metal. hladno valjanje laminatura a freddo
hladno lepilo colla a freddo
voj. hladno orožje armi bianche
pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo

B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia

hlév stable; stabling; stall

Avgijev hlév the Augean stables (ali stable)
konjski hlév stables (ali stable)
kozji hlév goat house
kravji hlév cowshed
ovčji hlév sheep pen
hlév za svinje, prašiče pigsty
hlév za 20 konj stabling for 20 horses
namestitev v hlévu stabling (konja of a horse)
namestiti, spraviti v hlév to stable

hraníti nourrir, alimenter , (dojenčka) allaiter, donner à manger

hraniti se se nourrir, s'alimenter; (spraviti) conserver, garder; épargner

igrati se z usodo frazem
(ravnati preveč lahkomiselno; spraviti v nevarnost) ▸ a sorssal játszik, kihívja maga ellen a sorsot
Politiki so tisti, ki delajo slabo, se igrajo z usodami ljudi. ▸ A politikusok azok, akik csapnivalóan dolgoznak, miközben az emberek sorsával játszanak.
Treba je biti zelo previden, saj je snežna podlaga velikokrat poledenela, tik pod vremensko postajo pa je prepad. Tu se ne gre igrati z usodo, varnost je na prvem mestu. ▸ Nagyon óvatosnak kell lenni, mivel a hó felszíne gyakran lefagy, és közvetlenül a meteorológiai állomás alatt van egy szakadék. Ne hívja ki maga ellen a sorsát, a biztonság az első.
Ljudi je pozval, naj ne hodijo na volišča, če pa že gredo, naj glasujejo proti in s tem vladi sporočijo, da se ne sme igrati z usodo države in prebivalcev. ▸ Arra buzdította az embereket, hogy ne menjenek el szavazni, vagy ha mégis, akkor szavazzanak a kormány ellen, azt üzenve ezzel, hogy nem szabad az ország és az emberek sorsával játszani.

imé nombre m ; (sloves) reputación f , renombre m , fama f

ime in priimek nombre y apellido
v mojem imenu en mi nombre
polno ime nombre y apellidos, nombre completo
krstno (dekliško) ime nombre de pila (de muchacha)
lastno (občno, skupno, snovno) ime nombre propio (común, colectivo, material)
v bratovem in v mojem imenu en nombre de mi hermano y en el mío propio
pod tujim imenom de incógnito, bajo seudónimo
pravo (lažno) ime nombre verdadero (falso)
kako Vam je ime? ¿cómo se llama usted?, ¿cómo es su nombre, por favor?
moje ime je X. me llamo X.
črkovati svoje ime deletrear su nombre
delam v njegovem (v bratovem) ime obro en su nombre (en nombre de mi hermano)
imenovati koga po imenu llamar a alg por su nombre
povedati svoje ime decir su nombre
poznati po imenu conocer de nombre
imenovati stvari s pravim imenom llamar las cosas por su nombre
spraviti koga ob dobro ime hacer a alg perder su reputación (ali su buena fama)

imenoval|ec moški spol (-ca …) der Nenner (tudi matematika)
skupni imenovalec Hauptnenner
spraviti na isti imenovalec matematika gleichnamig machen
spraviti na skupni imenovalec figurativno auf einen Nenner bringen
matematika z različnimi imenovalci ungleichnamig

imenoválec denominador m

spraviti na skupni imenovalec reducir a un común denominador